1. Signature Not Verified
Digitally signed by PORTAL AJPES
Date: 2011.08.03 21:32:00 +02:00
Reason: Podpis podatkov iz portala AJPES
Location: Ljubljana
HIDRIA AET d.o.o.
Letno porocilo za
poslovno leto 2010

2. KAZALO
PREDGOVOR GLAVNEGA DIREKTORJA ........................................................................................1
PREDSTAVITEV DRUZBE ................................................................................................................... 2
POSLANSTVO, VIZIJA IN VREDNOTE .............................................................................................3
KADRI IN IZOBRAZEVANJE ..............................................................................................................4
RAZISKAVE, RAZVOJ in INVESTICIJE ............................................................................................ 6
PRODAJA IN TRZENJE ........................................................................................................................ 8
NACRTI ZA PRIHODNJE OBDOBJE .................................................................................................. 9
SKRB ZA OKOLJE .............................................................................................................................. 10
RACUNOVODSKI IZKAZI ................................................................................................................. 11
BILANCA STANJA NA DAN 31. DECEMBRA 2010 ....................................................................... 1 I
BILANCA STANJA NA DAN 31. DECEMBRA 2010 - nadaljevanje ............................................... 12
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ZA LETO KONCANO 31. DECEMBRA 2010 ............................... 13
IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOCEGA DONOSA .....................................................................14
IZKAZ DENARNIH TOKOV .............................................................................................................. 15
IZKAZ GIBANJA KAPITALA ZA LETO KONCANO 31. DECEMBRA 2009 ................................ 16
IZKAZ GIBANJA KAPITALA ZA LETO KONCANO 31. DECEMBRA 2010 ................................ 16
1 Izj ava poslovodstva ....................................................................................................................... 17
2 Splosne informacije ....................................................................................................................... 18
3 Povezane druzbe ............................................................................................................................ 19
4 Povzetek pomembnih racunovodskih usmeritev in pojasnila ........................................................ 21
4.1 Podlaga za sestavo racunovodskih izkazov ..................................................... ..........................21
4.2 Spremembe racunovodskih usmeritev in ocen ter popravki napak ............................................21
4.3 Tecaj in nacin preracuna v domaco valuto ................................................................................ 21
4.4 Porocanje po podrocnih in obmocnih odsekih ...........................................................................21
5 Sredstva ......................................................................................................................................... 22
5.1 Neopredmetena sredstva ............................................................................................................ 22
5.2 Opredmetena osnovna sredstva ................................................................................................. 23
5.3 Nalozbene nepremicnine ...........................................................................................................24
5.4 Financne nalozbe in izpeljani financni instrumenti ................................................................... 25
5.4.1 Dolgorocne in kratkorocne financne nalozbe v povezane druzbe ................................. 26
5.4.2 Dolgorocne financne nalozbe ... ..................................................................................... 2 6
5.4.3 Kratkorocne financne nalozbe ....................................................................................... 27
5.5 Zaloge ...................... .................................................................................................................. 27
5.6 Terjatve ...................................................................................................................................... 28
5.6.1 Kratkorocne poslovne terjatve ....................................................................................... 28
5.7 Denarna sredstva ........................................................................................................................ 29
5.8 Kratkorocne aktivne casovne razmejitve ...................................................................................29
6 Kapital in obveznosti ..................................................................................................................... 29
6.1 Kapital ....................................................................................................................................... 29
6.2 Razclenitev kapitalskih rezerv . ..................................................................................................29
6.3 Rezervacije in dolgorocne pasivne casovne razmejitve ............................................................. 30
6.4 Financne obveznosti ..................................................................................................................30
6.4.1 Dolgorocne financne obveznosti ...................................................................................30
6.4.2 Kratkorocne financne obveznosti ..................................................................................31
6.5 Poslovne obveznosti .................................................................................................................. 31
6.6 Kratkorocne pasivne casovne razmejitve ..................................................................................31
7 Izkaz drugega vseobsegajocega donosa ......................................................................................... 31
8 Zunajbilancna sredstva in obveznosti ............................................................................................32
9 Razkritja poslovnega izida .............................................................................................................32
9.1 Poslovni prihodki ....................................................................................................................... 32
9.2 Poslovni odhodki in stroski .......................................................................................................34
9.3 Drugi prihodki ...........................................................................................................................34

3. 9.4 Davek od dobicka ...................................................................................................................... 34
10 Kazalniki poslovanja ................................................................................................................. 36
11 Ustavljeno poslovanje ................................................................................................................ 36
12 Obvladovanje financnih tveganj ................................................................................................36
13 Obvladovanje poslovnih tveganj ...............................................................................................37
14 Posh s povezanimi osebami .......................................................................................................37
15 Posli s povezanimi druzbami .....................................................................................................37
16 Potencialne obveznosti in sredstva ............................................................................................ 38
17 Pomembni poslovni dogodki po datumu bilance stanja ............................................................38

4. Letno porocilo 2010
PREDGOVOR GLAVNEGA DIREKTORJA
Leto 2010 smo priceli s postopnim izboljsevanjem realizacije prodaje v
prvem polletju, ki je bila za 62,9% visja kot v primerljivem obdobju leta
2009. Temu smo prilagajali kapacitete, vendar smo od konca junija
daije zaradi hitrega povecanja tako potreb s trga kot tudi novih
projektov, vse bolj prihajali do zaostankov pri dobavah.
Dodatna te2ava pri izpolnjevanju narocil so bili vse daljsi roki pri
dobaviteljih strateskih materialov.
Zaradi povecanih narocil smo v drugi polovici leta 2010 priceli z
najemanjem dodatnih sodelavcev v proizvodnji. Z najemom delovne sile
smo keleli predvsem ohraniti vecjo fleksibilnost pri morebitnem
ponovnem upadu narocil.
Na novih projektih smo tekom 2010 postopno dvigali raven proizvodnje
za nizkonapetnostno cepno svecko za kupca PSA (Peugeot Citroen) za ernisijski standard EURO5.
Prav tako smo priceli intenzivna vlaganja v razvoj svecke s senzorjem tlaka za standard EURO 6, ki
bo uveljavljen leta 2014.
Na programu mehatronike smo pray tako izpeljali razvojni projekt trifaznega generatorja, s katerim
kelimo razsiriti paleto izdelkov, ki jih lahko nudimo kupcem.
Najvecje investicije, ki smo jih priceli ke v letu 2009, grelniki goriva za kupca UFI (Projekti GM
Gamma, BMW in MAN) ter projekt: Kitajska, v letu 2010 se niso dale zadovoljivih rezultatov. Pri
grelnikih goriva smo se srecevali z zacetnimi tehnicnimi tekavami in modifikacijami produkta, na
Kitajskem pa z zamikom SOP-pricetka proizvodnje s strani kupcev. Smo pa konec leta za Hidrio
China (uradno Suzhou Hidria Diesel Cold Start Technologies Ltd.) pridobili pomembni nominaciji za
kupca SAIC in CUMMINS.
V maju smo priceli aktivnosti na uvedbi novega poslovnega informacijskega sistema Infor LN (Baan
6), ki je s 1. januarjem 2011 nadomestil predhodni sistem i4. Slednji se naprej ostaja za podporo
dokumentacijskemu sistemu.
Izvedli smo tudi anketo zadovoljstva zaposlenih, ki je pokazala kar nekaj vrzeli, kjer 2elimo z
ustreznimi ukrepi priti do vecje motivacije.
Direktor
Bostjan Bratus
1

5. Letno porocilo 2010
PREDSTAVITEV DRUZBE
Dru2ba je bila ustanovljena 30. avgusta 1955 z
namenom razvijanja in izdelovanja
avtomobilskih sveck. Nitro se je sirila in v
sestdcsetih letih mono povecala proizvodnjo
v2igalnih sveck ter razvila proizvodnjo
keramicnih izdelkov. V casu od leta 1974 do leta
1990 je poslovala v okviru Iskre Avtoelektrike,
od katere je prevzela proizvodnjo in razvoj
magnetnih v2igalnikov. Leta 1994 je bil dru2bi
prvic podeljen certifikat sistema kakovosti ISO
9001.
Od leta 1997 dalje dru2ba posluje v okviru
skupine Hidria, ki daje posebni poudarek
razvoju, proizvodnji in tr2enju v2ignih sistemov za dizel motorje, male bencinske motorje in ogrevalno
tehniko na svetovnem trgu.
LASTNISKA STRUKTURA DRU2BE
s Hidria Rotomatika d.o.o. - 58,9%
s Hidria d.d. - 33,1%
s Enotni delei zaposlenih - 3,3%
Hidria AET d. o.o. - 4,6%
2

6. Letno porocilo 2010
POSLANSTVO, VIZIJA IN VREDNOTE
Dru2ba Hidria AET d. o.o. posluje v skladu z modelom poslovne odlicnosti. Osnovne smernice dru2be,
ki Jim sledijo vsi zaposleni , so opredeljene z vizijo. strateskimi usmeritvami in politiko vodenja.
POSLANSTVO
Hidria AET d. o.o. razvija in na svetovnem trgu tr2i v2igne sisteme za:
• diesel motorje,
• male bencinske motorje,
• ogrevalno tehniko za trkni segment klimatizacije , gretja in hlajenja,
• hibridno tehniko.
Dru2ba je aktiven dejavnik razvoja v dolini Soce in dolgorocno zagotavlja pomembno stevilo
zahtevnih delovnih melt.
VIZIJA
Hidria AET se bo uvrstila med vodilne razvojne dobaviteije na posameznem strateskem programu kot
so sistemi za hladen start na osebnih ter tovornih vozilih, sistemi gretja goriva in zraka ter sistemi za
hibridna vozila.
Konkurencnost nasih izdelkov zagotavlja z razvojem celovitih resitev, zagotavljanjem kakovosti in
zanesljivosti ter povecevanjem pretoka in produktivnosti vseh nasih procesov.
Odgovorna je za prihodnje rodove, zato v skladu z naceli visoke dru2bene odgovornosti proizvaja
okolju prijazne izdelke ter vlaga v razvoj lokalnih skupnosti, v katerih posluje.
VREDNOTE
Temeljne vrednote dru2be so:
• odgovornost dru2be, ki se We v spostovanju ljudi in okolja,
• kompetentnost,
• inovativnost se izra2a v ustvarjanju novih prilo2nosti ter usmerjenosti v prihodnost,
• odlicnost.
Druzba si prizadeva za razvoj zaposlenih, njihovega znanja, izkusenj, osebnostnih lastnosti,
motivacije, sposobnosti in spretnosti, ki jih potrebujejo na svojem podrocju. Skrbi tudi za urejenost
okolja. prizadeva si za harmonijo in estetiko.
3

7. Letno porocilo 2010
KADRI IN IZOBRA2EVANJE
V Poslovniku vodenja, ki doloca sistem vodenja in zagotavljanja kakovostj v druzbi Hidria AET, je
proces Razvoj zaposlenih prepoznan kot eden izmed procesov vodenja, pri cemer je doseganje visje
izobrazbe in kompetenc zaposlenih ena izmed prednostnih strateskjh usmeritev druzbe. Politika
vodenja pa natancno opredeljuje tudi kljucne vrednote zaposlenih s poudarkom na soodgovornosti za
rezultate dela in svoj lastni razvoj ob spostovanju sodelavcev. Prepoznane kljucne vrednote zaposlenih
so: odgovornost, znanje in kompetentnost, odlicnost in inovativnost.
Skozi razlicne aktivnosti znotraj procesa Razvoj zaposlenih druzba zaposlene informira in motivira z
raz1knitni moznostmi izobrazevanj in usposabljanj doma in v tujini, sodelovanjem v
multidisciplinarnih timih, nagrajevanjem drobnih predlogov in inovacij tako na nivoju druzbe kot tudi
ire v korporaciji, moznostjo sodelovanja pri nabavi najnovejsih razvojnih in proizvodnih tehnologij,
z aktivno udelezbo na razlicnim mednarodnih sejmih ter z moznostjo internega prenosa znanja skozi
mentorstvo.
Leto 2010 je zaznamovalo okrevanje po krizi,
ko so se narocila pricela pocasi vecati.
Posledicno se je povecalo stevilo zaposlenih.
Zaposlili smo 10 Ijudi (od tega 4 stipendiste), 6
Ijudi pa je druzbo zapustilo. Z novimi
zaposlitvami se je spremenila struktura
zaposlenih, tako da delez zaposlenih z na_jmanj
srednjesolsko izobrazbo znasa ze dobrih 38%,
delez zaposlenih s tehnicnim poklicem in
najmanj visjo "solo pa se je povzpel na 12%.
2005 2006 2007 2008 2009 2010
lzboljsana struktura zaposlenih se je odrazila
tudi na delezu bolniske odsotnosti, ki je v letu
fit. zaposlenih --- Delez zaposlenih s V. stopnjo
2010 znasala v povprecju 3,3%.
IZOBRAZBENA STRUKTURA
V proizvodnem oddelku
zaposlujemo le kandidate, ki
imajo dokoncano vsaj srednjo
ssolo, pri cemer imajo prednost
kandidati tehnicnih poklicev, v
rezijskem delu pa sprejmemo
s poklicna
kandidate, ki imajo vsaj
s nekvalificirani
visokosolsko izobrazbo. Vsi novo-
s srednjesolska zaposleni so vkljuceni v sistem
s visoka strokovna uvajanja na delovno mesto, pri
s visja strokovna cemer jim mentorstvo nudijo
zaposleni druzbe.
s magisterij
4

8. Letno poroc i 1o 2010
Bazo ustreznih kandidatov s tehnicnim poklicem predstavlja tudi nabor 29. stipendistov tehnicnih
poklicev ter zaposleni, vkljuceni v solanje ob delu, katerega dru2ba podpira 2e vrsto let. V letu 2010 je
bilo v studij ob delu vkljucenih 6% zaposlenih.
Razvoj zaposlenih spremljamo skozi Letne razgovore, kjer vodja in zaposleni pregledata uspesnost in
ucinkovitost izvajanja dogovorjenih nalog ter doseganje postavljenih ciljev. Poleg tega nacrtujeta
posameznikov razvoj, pri cemer upostevata pridobljene kompetence ter smiselnost in moknosti za
razvoj potencialnih kompetenc skozi nacrten proces izobra2evanja.
Nacrte izobra2evanj izdelajo vodje za svoje zaposlene na podlagi Preglednice zahtevnosti delovnega
mesta. V letu 2010 se je stevilo ur izobra2evanj na posameznika povecalo na 31, pri cemer je bilo
veliko ur izobra2evanja namenjeno tudi vzpostavitvi novega informacijskega poslovnega sistema Infor
LN, six sigma izobra2evanju, izobra2evanjem PRO/E, zakonodaji, standardu in orodjem avtomobilske
industrije, jezikovnim tecajem, nabavi, novostim v avtomobilski industriji ter na podrocju motorjev z
notranjim izgorevanjem idr. Medse smo povabili tudi strokovnjake in znanstvenike iz Fakultete, ki so
predstavili teoreticne koncepte. Interno je bilo veliko informacij predstavljenih na konferencah v
dru2bi (kakovost, poslovanje, dobavitelji) ter na forumih v korporaciji (inovativni, avtomobilski...)
5

9. Letno porocilo 2010
RAZISKAVE, RAZVOJ in INVESTICIJE
Dru2ba Hidria AET d.o.o. z lastnim razvojern in stalno prisotnostjo na svetovnem tr2iscu isce
ustvarjalne resitve najsodobnejsih pogonskih in krmilnih sistemov. V mednarodnem prostoru je 2e
uveljavljena kot eden izmed stirih velikih razvojnih dobaviteljev sistemov za hladen zagon dizelskih
motorjev. Resitve in sistemi razviti in proizvedeni v dru2bi. so danes vgrajeni na najsodobnejse
dizelske motorje z notranjim zgorevanjem, ki so skladni z regulativo EUR5.
Jedro vseh raziskav je danes osredotoceno predvsem na zagotavljanje ekolosko sprejemljivega
delovanja sodobnih in bodocih (EUR6 in EUR7. TIER4) dizelskih motorjev. To podrocje obsega
elelmente kot so 2arilna svecka in grelni sistem, namescen v valju motorja, ogrevanje vsisnega zraka,
ogrevanje dizelskega goriva ob vstopu v sistern skupnega voda ter sisterne za regeneracijo filtrov trdih
delcev.
V nadaljevanju so predstavljene aktivnosti po podrocjih poslovanja na posameznih programih.
OSEBNA VOZILA
Druzba je eden od stirih vodilnih proizvajalcev sistemov za hladen zagon dizelskih motorjev in je se
posebej renomiran dobavitelj na podrocju cepnih 2arilnjh sveck. S tern namenom so bile na tem
podrocju intenzivirane vecje razvojno - investicijske in
drupe aktivnosti. Glede na bliz -ajoce se obdobje
emisi skega standarda EUR6, kakor tudi nadaljnjih
emisijskih korakov. je ra*ojna aktivnost cepne svecke ff"`
s tipalom tlaka v polnem teku. Za to tip svecke vlada
izredno veliko zanimanje predvsem vodilnih evropskih
avtomobilskih proizvajalcev. Tudi zaradi preverjeno
dobrega koncepta tipala tlaka , na katerern ima dru2ba
vec patentov, so potenciali tega izdelka izredno veliki.
V tem letu je bil zaokro2en tudi razvojno - proizvodno
in investicijski sklop aktivnosti na podrocju grelcev
goriva, ki ravno tako spadajo v skupino sistemov za
pomoc pri hladnemu zagonu dizel motorjev.
TOVORNI PROGRAM
Prete2ni del programa predstavlja tr2enje plamenskih sveck in grelnikov zraka . Po obcutnem padcu
trga v letu 2009 , se je trg v letu 2010 krepil , vendar z manjso dinamiko kot trg osebnih vozil. V
razvojnem smislu je leto 2010 zaznamovalo povecano zanimanje za elektronske releje ( SSR) in za
sisterne za regeneracijo filtra trdih delcev (velike toplotne mocj).
Pri obeh komponentah smo v sodelovanju s kupcem izdelalj
prototipe. Kupci so na
podrocju tovornega programa
sooceni s cedalje ostrejsimi
ekoloskimi zahtevami tudi za
tako imenovane > oft-road<<
aplikacije.
Mk _
Flcktronski rele Viigni sistem za regeneracijo
filtra sajastih delcev
6

10. Letno porocilo 2010
REZERVNI DELI
V prodajni paleti dru2be poleg prvo vgradnje in
originalnih rezervnih delov predstavlja poseben
segment tudi neodvisni trg rezervnih delov za hladen
zagon dizel motorjev. V preteklem letu smo vecji del
investirali v identificiranje prodajnih kanalov ter analizi
potencialnega trga, predvsem za kljucne trge Francije,
Nemcije, Italije, Spanije in Velike Britanije, kjer smo
odkrili se veliko prodajnih potencialov. V letu 2010
smo bill primorani tovrstni program nekoliko prikrajsati
z obsegom proizvodnje, saj smo bili primorani
proizvodne in dobaviteljske kapacitete prilagoditi
skokovitim potrebam prvovgradnje (OE). Za novo sezono 2011/2012 planiramo tudi izdajo novega
kataloga rezervnih delov na osnovi internetnega TecDoc interaktivnega kataloga.
GRELNIKI NAFTE
Hidria AET razvija paleto proizvodov na programu grelnikov nafte, s cimer dopolnjuje strategijo
hladnega zagona dizelskega motorja. Osnovni namen izdelka je preprecevanje zamasitve filtra goriva,
ki nastane zaradi kristalizacije parafina v nafti pri nizkih temperaturah. Pridobljene so bile tri
nominacije za masovno proizvodnjo treh tipov grelnikov, in sicer dve za osebne avtomobile in en za
tovornjake. V to namen sta bili izvedeni tudi dve vecji investiciji v monta2ne linije grelnika nafte.
Grelnik nafte za avtomobile Montana linija grelnika
Grelnik nafte za tovornjake
MEHATRONIKA
Dru2ba s svojo paleto izdelkov pokriva manjsi del evropskega trga klasidnih v2igov za motocikle in
prete2ni del tropskega trga z originalnimi in rezervnimi deli v2ignih sistemov za izpeljanke motorne
gage. Kot dobavitelj za magnetne v2igalnike za serijsko
proizvodnjo motorne gage ter za originalne nadomestne
dale kot so vztrajnik, osnovna plosca ter v2igalni indukt
smo pri netnski drukbi rangirani kot dobavitelj A. V
Ianskem letu in v zacetku leta 2011 smo uspesno izvedli
razvojno nalogo. v kateri smo predvideli, sirnulirali in
izvedli v2ig motorne gage s pomocjo baterije ter
enofaznega generatorja, razvitega posebej za to namen.
Razvil se je celostni v2igni sistem za trial motorje, katerih
serijska proizvodnja se pricakuje v letu 2011.
7

11. Letno porocilo 2010
KERAMIKA
Na programu keramike je v lanskem letu
prevladoval razvoj keramicnih gredi in
keramicnih le2ajev za vodilne svetovne
proizvajalce obtocnih crpalk ter razvoj
prikigalcev, uporabljenih v ogrevalni tehniki.
Za potrebe ameriskega kupca se je razvila paleta
izdelkov kot so gred. lekaj in keramicni disk,
uporabijen v obtocnih crpalkah, uspesno je bila
izvedena razvojna naloga za francoskega in
nemskega kupca. Razvita in dostavljena je bila
serija pri2igalcev za ogrevalno tehniko na turski
trg, kjer je cutiti veliko priloknosti za nadaljnji
razvoj. Izvedena je bila investicija v obnovo glazirne naprave s samode_jnim pregrevanjern izolatorjev
pred glazirenjem.
PRODAJA IN TRZENJE
Celotni prihodki dru2be so v letu 2010
znas`ali 23.7 mio EUR in so bill za 71.6
24.759
odstotka visji kot v letu 2009. Struktura 23.726
prihodkov za leto 2010 je sledeca: imeli smo
23.2 mio EUR poslovnih prihodkov (97,8%),
0.5 mio EUR financnih prihodkov (2.1%) in
0,03 mio EUR drugih prihodkov (0,1%).
2005 2006 2007 2008 2009 2010
PRIHODKI OD PRODAJE v 000 EUR
22.431
Prihodki od prodaje v vseh prihodkih
predstavljajo 92,4 odstotke, prodaja na tujem
trgu pa predstavlja 91.4 odstotkov celotne
prodaje.
2005 2006 2007 2008 2009 2010
s Tuji trg ° Domadi trg
8

12. Letno porodilo 2010
Prihodki od prodaje so v letu 2010 za 62,9% visji v primerjavi z letom 2009. Vedina prihodkov od
prodaje je bila ustvarjena na tujih trgih, in ricer 20.083.742 EUR. Na domadem trgu je druzba ustvarila
za 1.832.834 EUR prihodkov. Kar 77,8 % prodaje se vrsi v dr2avah dlanicah Evropske unije, v
primerjavi z lanskim letom se je povedala prodaja na azijski trg. Druzba je s svojimi izdelki prisotna v
39 dr2avah.
DELE2 PRODAJE PO DRZAVAH
s Evropa
s Azija
s Slovenija
s Severna Amerika
s Juzna in Srednja Amerika
s Afrika in Bliinji Vzhod
NACRTI ZA PRIHODNJE OBDOBJE
Poslovni procesi druzbe Hidria AET d.o.o. se odvijajo v proizvodni poslovni enoti in v tehnoloskem
centru. Razvoj in raziskave potekajo v hderinski druzbi Razvojno tehnoloski center za v2igne sisteme
in elektroniko d.o.o., druzba pa sodeluje tudi sstevilnimi domadimi in tujimi razvojno raziskovalnimi
organizacijami.
Stalna rast, fleksibilnost, inovativnost in poslovna odlidnost bodo gibalo razvoja in prodaje izdelkov s
podrodja v2ignih sistemov tudi v naslednjem triletnem obdobju.
Druzba ostaja sistemski dobavitelj v avtomobilski industriji. Projekti, ki bodo pomembno vplivali na
razvoj dru2be, so razvoj dru2ine depnih svedk (postavitev nove linije za proizvodnjo depnih svedk
premera 6 in 7,5 rnmm v letu 2011), vzpostavitev proizvodnje grelnikov goriva v letu 2011, svedk za
regeneracijo filtra trdih delcev, novih tipov mre2nih grelnikov zraka, depnih svedk s senzorjem tlaka
(gre za obse2en projekt, ki bo zakljuden v letu 2014; v letu 2011 je poseben poudarek dan razvojnim
aktivnostim in postavitvi t.i. diste sobe, kjer bo potekala monta2a in lasersko varjenje tipalnega sklopa
z grelcem), keramidnih depnih svedk, novih tipov magnetnih ventilov in elektronskih komponent za
celoten program.
Svojo dejavnost je druzba razsirila tudi na lokacijo na Kitajsko, kjerje v zadetku leta 2011 pridela s
proizvodnjo grelnikov zraka in motornih depnih svedk, kar bo dodatno prispevalo k povedanju obsega
poslovanja.
9

13. Letno porocilo 2010
SKRB ZA OKOLJE
Zavezo glede varnosti in zdravja pri delu ter varstva okotja, ki jo je vodstvo zapisalo v politiki
vodenja, izpolnjujemo preko SHE projektov, izvajanja notranjih in zunanjih presoj in zakljucevanjem
korektivnih in preventivnih ukrepov, ki izhajajo iz presoj, sistemom zbiranja izboIjsav ter stalnega
prilagajanja zakonodajnim in drugim zahtevam. Nadzor izvajanja in merjenja ucinkovitosti
korektivnih in preventivnih ukrepov zagotavljamo s pomocjo procesa Nado - z auditi. Neskladja
resujemo po postopku 8D.
V letu 2010 je bilo zakljucenih sedem SHE projektov, dva sta v izvajanju. Z njihovo izvedbo smo
dosegli sledece izboljsave:
• z namestitvijo dusilca zvoka smo bistveno zmanjsali (15dB/A) nivo hrupa na odvodu iz
ventilatorja za vibracijske teste;
• izveden je bit odvod toplote in plinov iz laboratorijev
razvojnega centra (trajnostni teki grelnikov zraka in cepnih
sveck in laboratorij elektronike - 4 zajemna mesta) z
moknostjo nadgradnje; i a
• med halama C in B smo postavili nov vodovod, zamenjan je
bit star podtalni hidrant z novim nadtalnim hidrantom;
• izveden je bit dostop na halo A, ki omogoca la2je in varnejse
izvajanje meritev emisij;
• izvedena je bila nova stresna strelovodna naprava za hali A in C z meritvami; za halo A je bit
poto2en nov ozemljitveni trak;
• v kompresorski postaji je bit vgrajen nadrejeni krmilnik, ki povezuje in krmili vse tri
kompresorje v smislu optimalnega delovanja glede na porabo komprimiranega zraka;
• pri Iaserskih varilnikih smo zamenjali 6 CRT zaslonov z LCD zasloni in s tem bistveno
izboljsali sliko;
• v dislociranem oddelku SGG smo iztrosen vilicar zamenjali z bistveno boljsim.
V letu 2010 se je se odrakala recesija tudi skozi zadrkano planiranje in izvajanje SHE projektov.
I0

14. Letno porocilo 2010
RACUNOVODSKI IZKAZI
BILANCA STANJA NA DAN 31. DECEMBRA 2010
(v EUR) 31.12.2010 31.12.2009
SREDSTVA 45.832. 013 28 .472.812
Dolgorocna sredstva 22.181 .916 20.346.463
Neopredmetena sredstva in dolgorocne aktivne casovne
1.757.040 789.468
razmejitve
Dolgorocne premo2enjske pravice 354.290 312.014
Druge dolgorocne aktivne casovne razmejitve 1.402.750 477.454
Opredmetena osnovna sredstva 15.565 .045 15. 182.895
Zem ^jisca in zgradbe 6.212.369 6.394.932
Zemljica 1.210.800 1.210.800
Zgradbe 5.001.569 5.184.132
Proizvajalne naprave in stroji 6.930.132 6.461.059
Druge naprave in oprema 2.204.520 2.185.939
Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo 218.024 140.965
Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi 127.587 111.286
Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih
90.437 29.679
sredstev
Nalo2bene nepremicnine 693.999 693.999
DolgoroCne finanZne naloibe 3.824.306 3.203.819
Dolgorocne financne nalo2be, razen posojil 2.992.889 2.986.695
Delnice in dele2i v dru2bah v skupini 14.897 14.897
Delnice in dele2i v pridru2enih dru2bah 2.851.001 2.851.001
Druge dolgorocne financne naloibe 126.991 120.797
Dolgorotna posojila 831.417 217.124
Dolgorocna posojila dru2bam v skupini 824.940 199.158
Dolgorotna posojila drugim 6.477 17.966
Dolgorocne poslovne terjatve - 56.129
Dolgorocne poslovne terjatve do drugih - 56.129
Odlo2ene terjatve za davek 341 .526 420.153
Kratkorocna sredstva 23.637.496 8.013.025
Zaloge 3 .022.985 1.811.358
Material 1.335.927 538.411
Nedokoncana proizvodnja 965.325 618.453
Proizvodi in trgovsko blago 713.547 654.494
Predujmi za zaloge 8.186 -
Kratkoro^ne tinaOne naloibe 14.282 .678 2.133.293
Kratkorocna posojila dru2bam v skupini 12.504.904 2.106.587
Kratkorocna posojila drugim 1.777.774 26.706
Kratkorocne poslovne terjatve 6.137.431 4.014.814
Kratkorocne poslovne terjatve do dru2b v skupini 206.488 236.671
Kratkorocne poslovne terjatve do kupcev 4.396.574 2.461.013
Kratkorocne poslovne terjatve do drugih 1.534.369 1.317.130
Denarna sredstva 194.402 53.560
Kratkorocne aktivne casovne razmejitve 12.601 113.324
Zunajbilancna sredstva 7.967.953 9.634.769
11

15. Letno porocilo 2010
BILANCA STANJA NA DAN 31 . DECEMBRA 2010 - nadaijevanje
(v EUR) 31.12.2010 31.12.2009
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 45.832.013 28.472.812
Kapital 8.726. 683 7.880.122
Vpoklicani kapital 832.527 832.527
Osnovni kapital 832.527 832.527
Kapitalske rezerve 898.136 898.136
Rezerve iz dobicka 223.095 223.095
Rezerve za lastne delnice in lasme poslovne delete 292.105 292.105
Lastne delnice in lastni poslovni dele2i (197.055) (197.055)
Druge rezerve iz dobi&a 128.045 128.045
Preselek iz prevrednotenja 710.675 713.304
Preneseni Zisti poslovni izid 5.215.689 5.213.060
eisti poslovni izid poslovnega leta 846.561 -
Rezervacije in dolgoroCne pasivne Casovne razmejitve 1.695 . 698 1 . 882.144
Dolgorotne pasivne Casovne razmejitve 1.695.698 1.882.144
Dolgorocne obveznosti 25.232.533 11.702.182
DolgoroCne finan6ne obveznosti 25.071.714 11.545.893
Dolgorotne finantne obveznosti do bank 23.897.776 10.079.419
Druge dolgoroene finantne obveznosti 1.173.938 1.466.474
Druge dolgorocne poslovne obveznosti 6.993 1.806
Odlozene obveznosti za davek 153.826 154.483
Kratkorocne obveznosti 9.957.502 6.628.312
Kratkorocne finaOne obveznosti 4.328.517 3.882.037
Kratkorocne financne obveznosti do bank 4.013.436 3.526.400
Druge kratkoroi ne finantne obveznosti 315.081 355.637
Kratkorocne poslovne obveznosti 5.628 . 985 2 .746.275
Kratkorocne poslovne obveznosti do dru2b v skupini 502.892 261.344
Kratkorocne poslovne obveznosti do dobaviteljev 4.609.506 2.160.835
Kratkorocne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 104.933 69.380
Druge kratkorotne poslovne obveznosti 411.654 254.716
Kratkorocne pasivne casovne razmejitve 219.597 380.052
Zunajbilani`ne obveznosti 7.967.953 9.634.769
12

16. Letno porocilo 2010
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ZA LETO KONdANO 31. DECEMBRA 2010
(v EUR) 2010 2009
eisti prihodki od prodaje 21.916.576 13.456.499
Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokon6ane
384.849 (715.750)
proizvodn je
Usredstveni Iastni proizvodi in Iastne storitve 499.814 343.860
Drugi poslovni prihodki ( s prevrednotovalnimi poslovnimi
392.403 444.256
prihodki)
Strogki blaga , materiala in storitev 15.772.704 9.436.553
Nabavna vred.prodanega blaga in matter str. porabljenega materials 10.731.026 6.555.650
Stroski storitev 5.041.678 2.880.903
Stro?; ki dela 4.006.253 3.504.093
Stroski pW 2.820.258 2.320.016
Stro§ki socialnih zavarovanj 207.642 170.151
Stro§ki pokojninskih zavarovanj 260.865 231.1 14
Drugi stroski dela 717.488 782.812
Odpisi vrednosti 1.707.253 1.899.052
Amortizacija 1.680.724 1.674.416
Prevredn.poslovni odhodki pri neop.sredstvih in opr.osn. sredstvih 26.529 2.604
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih - 222.032
Drugi poslovni odhodki 85.031 89.373
POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA 1.622.401 (1.400.206)
Financni prihodki iz drugih naloib 420 420
Financni prihodki iz danih posojil 443.804 144.020
Financni prihodki iz posojil, danih dru2bam v skupini 153.745 141.841
Financni prihodki iz posojil, danih drugim 290.059 2.179
Financni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 53.528 32.852
Financni odhodki iz oslabitve in odpisov financnih naloib 271
Financni odhodki iz financnih obveznosti 1.109.213 626.912
Financni odhodki iz posojil, prejetih od dru2b v skupini 38.769 1.531
Financni odhodki iz posojil, prejetih od bank 1.016.024 559.170
Financni odhodki iz drugih finanenih obveznosti 54.420 66.211
Financni odhodki iz poslovnih obveznosti do dobaviteljev 120.269 40.917
POSLOVNI IZID IZ FINANCIRANJA (732.001) (490.537)
Drugi prihodki 34.169 123.946
Drugi odhodki 38 8
POSLOVNI IZID IZ IZREDNOSTI 34.131 123.938
Odloleni davki (77.970) 420.811
CISTI POSLOVNI IZID OBRACUNSKEGA OBDOBJA 846.561 (1.345.994)
13

17. Letno porocilo 2010
IZKAZ VSEOBSEGAJOCEGA DONOSA
(v EUR) 31.12.2010 31.12.2009
Cisti poslovni izid obracunskega obdobja 846.561 (1.345.994)
Spremembe prese2ka iz prevrednotenja neopredmetenih sredstev in
opredmetenih osnovnih sredstev (2.629) (2.629)
Spremembe prese2ka iz prevrednotenja finantnih sredstev, razpolo2ljivih za prodajo
Dobicki in izgube, ki izhajajo iz prevedbe rai`unovodskih izkazov podjetij v tujini
(tetajne razlike)
Druge sestavine vseobsegajoCega donosa .629 .629
Celotni vseobsegajoci donos obracunskega obdobja 846 .561 (1.345.994)
14

18. Letno porocilo 2010
IZKAZ DENARNIH TOKOV
(v EUR) 31.12.2010 31.12.2009
Denarni tokovi pri poslovanju
Postavke izkaza poslovnega izidu
Poslovni prihodki (razen za prevrednotenje) in financni prihodki
iz poslovnih terjatev 2.389.282 4.011.752
Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevrednotenje)
in financni odhodki iz poslovnih obveznosti (19.099.903) (13.664.862)
Spremembe eistih ohratnih sredstev (in casovnih ru;mejitev, rezervacij
ter odloenih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk
hilance stanja
Zacetne manj koncne poslovne terjatve 1.968.981) .528.106
Zacetne manj koncne aktivne casovne razmejitve 100.723 (15.283)
Zacetne manj koncne zaloge (1.211.627) 899.008
Koncni manj zacetni poslovni dolgovi 2.879.332 (865.763)
Koncne manj zacetne pasivne casovne razmejitve in rezervacije (346.900) (125.062)
Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri
poslovanju 2.741.926 1.767.896
Denarni tokovi pri nalozbenju
Prejemki pri nalozbenju
Prejemki od dobljenih obresti in delezev v dobicku drugih, ki se
nanaajo na nalozbenje 46.718 30.885
Prejemki od odtujitve opredmetenih sredstev 7.393 2.100
Prejemki od odtujitve dolgorocnih financnih nalozb 89.240 3.062.914
lzdatki pri nalozbenju
lzdatki za pridobitve neopredmetenih sredstev (1.054.624) (320.487)
Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev (2.002.352) (2.130.053)
lzdatki za pridobitev nalozbenjh nepremicnin - (83.298)
lzdatki za pridobitev dolgorocnih financnih nalozb (885.973) (3.410.343)
lzdatki za pridobitev kratkorocnih financnih nalozb (11.973.138) (1.634.945)
Prebitek prejemkov pri nalozbenju ali prebitek izdatkov pri
nalozbenju (15.472.736) (4.383.227)
Denarni tokovi pri financiranju
Prejemki pri financiranju
Prejemki od povecanja dolgorocnih financnih obveznosti 15.727.221 10.256.362
Prejemki od povecanja kratkorocnih financnih obveznosti 2.496.480 13.268.750
lzdatki pri financiranju
lzdatki za dane obresti, ki se nana^ajo na financiranje (1.100.649) (640.260)
lzdatki za odplacila dolgorocnih financnih obveznosti (2.201.400) (1.952.432)
lzdatki za odplacila kratkorocnih financnih obveznosti (2.050.000) (18.333.000)
Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov pri
financiranju 12.871.652 2.599.420
Koncno stanje denarnih sredstev 194.402 53.560
Denarni izid v obdobju 140.842 (15.911)
Zacetno stanje denarnih sredstev 53.560 69.471
15

19. Letno porocjlo 2010
IZKAZ GIBANJA KAPITALA ZA LETO KONCANO 31. DECEMBRA 2009
Rezerve
za Druge
Iastne Lastne rezerve Presezek Preneseni (isti
snovni apitalske delete delnice in iz iz 6isti dobi6ek
AR) kapital rezerve in delnice dclezi dobi6ka pre red . dobi6ek ]eta Skupaj
Stanje na dan 31.decembra
2008 832 .527 898.136 292.105 (197.055) 128.045 95.370 6 . 492.881 63 . 544 8.605.553
Prilaw_oditve za nazaj - - - - - 620.563 - - 620.563
Stanje na dan 01 .januarja
2009 832.527 898 .136 292.105 (197.055) 128.045 715.933 6 .492.881 63.544 9.226.116
Spremembe lastnifikega
kapitala - transakcije z
Iastniki
Celotnivseobsegajoti donos
obra6unskega obdobja
Vnos 6stega poslovncga izida
poro&valskega obdobja - (1.345.994) (1.345.994)
Sprememba prese2.ka iz
prevrednotenja opredmetenih
osnovnih sredstev 2.629) 2.629 - -
(2.629) 2 .629 (1.345 9 94) (1.345.994)
Premiki iz kapitala
Razporeditev preostalega dela
tistega dobitka primerjalnega
poroc;evalskega obdobja na
druge sestavine kapitala 63.544 (63.544)
Poravnava izgube kot odbitne
sestavine kapitala - (1.345.994) 1.345.994
- (1.282.450 ) 1.282.450
Stanje na dan 31. decembra
2009 832.527 898.136 292 . 105 (197.055 ) 128.045 713 .304 5 . 213.060 7.880.122
BILA( I DOBIC-EK 52 13.0(0
IZKAZ GIBANJA KAPITALA ZA LETO KONCANO 31. DECEMBRA 2010
Rezerve
za Druge
Iastne Lastne rezerve Presefek Preneseni isti
Osnovni Kapitalske dele3.e de]eli in iz iz 6isti dobi6ek
(v FUR) kapital rezerve in delnice delnice dobi6ka prevred. dobi6ek [eta Skupaj
Stanje na dan 01.januarja 832.527 898.136 292.105 (197.055) 128.045 713.304 5.213 .060 - 7.880.122
Spremembe Iastni§kega
kapilala - transakcije z
lastniki
Celotni vseobsegajo6i donos
obra6unskega obdobja
Vnos Cistega poslovnega
izida poro6evalskega obdobja 846.561 846.561
Sprememba prese&a tz
prevrednotenja opredmetenih
osnovnih sredstev (2.629) (2.629)
Druge sestavine
vseobsegajocega donosa
poroCevalskega obdobja 2.629 - 2,629
(2.629) 2.629 846.56! 846.561
Premiki iz kapitala
Stanje na dan 31.decembra 832.527 898.136 292.105 (197.055) 128.045 710.675 5 . 215.689 846 .561 8 . 726.683
16

20. Letno porocilo 2010
POJASNILA K RACUNOVODSKIM IZKAZOM
I Izjava poslovodstva
Uprava potrjuje racunovodske izkaze za poslovno leto koncano na dan 31. decembra 2010 na straneh od 1 1 do 16
in uporabijene racunovodske usmeritve, pojasnila k racunovodskim izkazom ter priloge in razkritja na straneh od
18 do 38.
Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi racunovodskih izkazov dosledno uporabljene ustrezne racunovodske
usmeritve, da so bile racunovodske ocene izdelane po nacelu previdnosti in dobrega gospodarjenja in da letno
porocilo predstavlja resnicno in posteno sliko premo2enjskega stanja druzbe in izidov njenega poslovanja za leto
2010.
Uprava je odgovorna tudi za ustrezno vodenje racunovodstva, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje
premo2enja in drugih sredstev ter potrjuje, da so racunovodski izkazi, skupaj s pojasnili, izdelani na podlagi
predpostavke o nadaljnjem poslovanju druzbe ter v skladu z veljavno zakonodajo in slovenskimi racunovodskimi
standard i.
Glavni direktor
Bostjan Bratus
Tolmin, 22.04.2011
17

21. Letno porocilo 2010
2 Sp losne informacije
FIRMA Hidria AFT Dru2ba za proizvodnjo v2ignih sistemov
in elektronike d.o.o.
SKRAJSANA FIRMA Hidria AET d.o.o.
SEDEZ Poljubinj 89a , 5220 Tolmin
MATICNA STEVILKA 5045541
DAVCNA STEVILKA 48669776
VELIKOST DRU2BE srednja
SIFRA DEJAVNOSTI PO SKD 29.310 - Proizvodnja elektricne in elektronske
opreme za motorna vozila
STEVILKA VPISA V SODNI REGISTER 1-487-00
DATUM VPISA V SODNI REGISTER 7.10.1955
VREDNOST OSNOVNEGA KAPITALA 832.527.00 EUR
LASTNISTVO Hidria Rotomatika d.o.o. 58,95%
Hidria d.d. 33,12%
Hidria AET d.o.o. 4,63%
Enotni dele2 zaposlenih 3,30%
GLAVNI DIREKTOR Bo stjan Bratus
Njena osnovna dejavnostje proizvodnja :
elementov za hladni start dizel motorjev,
v2igalne elektronike,
kontaktnih in elektronskih magnetnih v2igalnikov,
v2igov za olje in plin,
elektroregulacijskih elementov,
tehnicne kerarnike,
naprav in orodij.
18

22. Letno porocilo 2010
3 Povezane druibe
Hidria AET d.o.o. ima neposredne nalozbe v naslednje povezane druibe:
Delez v Velikost tisti poslovni
(v EUR) kapitalu kapitala izid leta
Razvojno tehnoloski center za vzigne
sisteme in elektroniko d.o.o. 70% 224.713 23.826
Hidria institut klima d.o.o. 10% - -
Hidria - IP, d.o.o. 100% 401.116 240.737
Hidria Rotomatika d.o.o. 9,05% - -
Uskupinjevanje podjetij opravi krovno podjetje Hidria d.d. Letno porocilo za skupino je mogoce pridobiti na
sede2u tega podjetja.
19

23. Letno porocilo 2010
Organizacija korporacije Hidria na dan 31.12.2010:
H&R d.d.
Hidria d.d.
Mr. Financni iteber
idea VWO*ries Hidria LC
Rotomatika Hidria Gmbh
d.o.o. d-o.o. d.o.o.
d.o.o.
Hidria IMP Klima Hidria Perles
Hidria Ins . za mat. I- Hidria IP d.o.o. Hidria Fin d.o.o.
d.o.o. Ecuador S.A.
in teh. d.o.o.
Rat. teh. center
Hidria Perles
Tomos Hidria Inienirning,[ za viigne sis. in ECI LTD
Komponente Colombia Ltda
d.o.o. elekt . d.o.o.
d.o.o.
Suzhou Hidria
Hidria (UK)
Hidria Institut Diesel Cold Start Hidria USA, INC.
Hidria Australia Techn. Co. Ltd. Ltd.
Klima d.o.o.
Pty Ltd
Hidna
Dalmacija
DDivizija Hidria Uniklima d.d. I d.o.o. I
USA, Inc.
Perles Peru
SAC
Predstavnistvo Hidria Gif mbh
Shanghai
Perles AG
L__iidria Deutchla Gif CZ s.r.o.
Gmbh
000 Hidria
(Moskva)
Divizija -
Hidria Polska
Divizija -
Hidria BH
Hidria ( Skopje)
d.o.o. Divizija - Hidria
Beograd
Hidria (Podgorica)i
d.o.o. i
Hidria ( Bulgarija)
d.o.o.
Hidria ( Prittina)
d.o.a.
Hidria (Albanija)
d.o.o.
000 Hidria Rut
Divizija - Hidria
Polska
Divizija - Hidria
BH
Divizija - Hidria
Beograd
20

24. Letno porodilo 2010
4 Povzetek pomembnih racunovodskih usmeritev in pojasnila
4.1 Podlaga za sestavo racunovodskih izkazov
Radunovodski izkazi druzbe ter pojasnila k izkazom v tern porodilu so sestavljeni na osnovi Zakona o gospodarskih
druzbah (ZGD-1) in upostevajo dolodila SRS 2006 ter Pravilnika o radunovodstvu z dne 5.1.2006 in veljavnostjo s
1.1.2006 . Upostevata se temeljni radunovodski predpostavki in ricer nastanek poslovnih dogodkov ter dasovna
neomejenost delovanja . Racunovodski izkazi so sestavljeni v EUR brez centov.
Opredelitev narave in stopnje bistvenosti napake
Po Pravilniku je napaka bistvena, de je vrednost postavke vedja od 8% upostevane letne tovrstne pripoznane
gospodarske kategorije in ne manjsa od 500 evrov.
Narava bistvenosti se presoja pri posamidnem primeru pripoznavanja dolodenih sredstev in obveznosti do virov
sredstev posebej. Gospodarska kategorija je ob pripoznanju pomembna, de je vedja od 5% bilandne vsote na
presedni dan zadnje letne bilance stanja in ne manjsa od 20.000 evrov.
4.2 Spremembe racunovodskih usmeritev in ocen ter popravki napak
Spremembe racunovodskih usmeritvv
Druzba v poslovnem letu 2010 ni spremenila radunovodske usmeritve.
Sprememhe racunovodskih ocen
Druzba v poslovnem letu ni spreminjala radunovodskih ocen. ki bi pomembno vplivale na tekode in prihodnje
obdobje.
Popravki napak
Druzba v poslovnem letu ni odkrila all popravljala napake v radunovodskih izkazih., ki bi pomembno vplivali na
tekode in preteklo obdobje.
4.3 Tecaj in nadin preracuna v domaco valuto
Postavke v radunovodskih izkazih, ki so navedene v tujih valutah, so v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida
preradunane v EUR po referendnem tedaju Banke Slovenije oz. Evropske centralne banke. Pozitivne all negativne
tedajne razlike. ki so posledica teh dogodkov. se pripoznajo v izkazu poslovnega izida med finandnimi prihodki
ozirorna odhodki.
4.4 Porocanje po podrocnih in obmocnih odsekih
V skladu s stratesko usmeritvijo in sprejetim Pravilnikom o radunovodstvu druzba poroda po podrodnih in
obmodnih odsekih sarno za potrebe poslovanja. Druzba teh podatkov ne razkriva, ker utegne zaradi razkritja teh
podatkov druzbi nastati pomembnejsa skoda.
21

25. Letno porodilo 2010
5 Sredstva
5.1 Neopredmetena sredstva
Poraba pri razvojnem delovanju, pri demer se rezultati raziskav uporabljajo pri nadrtovanju oziroma oblikovanju
proizvodnje novih ali bistveno boljsih izdelkov in postopkov, se pripozna, de je izdelek all postopek strokovno in
poslovno izvedljiv, obstaja namen in zmoznost dokondati projekt in ga uporabljati all prodati in pridakovati
gospodarske koristi projekta, de druiba razpolaga z ustreznirni viri za dokondanje razvijanja in de je sposobno
zanesljivo izmeriti stroke med razvijanjem. Pripoznana vrednost porabe zajema stroske. ki jih povzro6 njegova
izdelava, in posredne stroske, ki ji je mogode pripisati in jih trg pripozna, lahko pa so tudi stroski izposojanja v
zvezi z njihovo pridobitvijo. Ostala vrednost porabe se pripozna v izkazu poslovnega izida kot odhodek, ko se
pojavi. Doba koristnosti je enaka obdobju pridakovanih bododih prodaj, povezanih s projektom.
Po zadetnem pripoznanju druiba neopredmetena sredstva vodi po modelu nabavne vrednosti.
Pri amortiziranju vseh skupin neopredmetcnih sredstev uporabljamo metodo enakornernega dasovnega
amortiziranja.
Amortizacijska stopnja za programsko opremo oz. licence je 50% oziroma je dolodena na podlagi zivljenjske dobe
posameznega neopredmetenega sredstva.
Neopredmetena
Stroski Programska sredstva v
(v EUR) razvijanja oprema pridobivanju Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2009 477.454 920.468 - 1.397.922
Pridobitve - - 1.054.623 1.054.623
Prenos z investicij v teku 925.296 129.327 (1.054.623) -
31. decembra 2010 1.402 . 750 1.049 .795 - 2. 452.545
Nabrani popravek vrednosti
31. decembra 2009 - 608.455 - 608.455
Amortizacija v letu - 87.050 - 87.050
31. decembra 2010 - 695. 505 - 695.505
Neodpisana vrednost
31. decembra 2009 477.454 312.013 789.468
31. decembra 2010 1.402.750 354.290 1.757.040
Neodpisana vrednost pomembnih neopredmetenih sredstev na dan 31.12.2010 znasa 255.243 EUR. Ta se bodo
dokondno odpisala v dveh do desetih letih.
Hidria AET d.o.o. je za nekatera neopredmetena sredstva pridobila tudi dr2avno subvencijo . Zadetna pripoznana
vrednost sredstev, ki so bila sofinancirana v visini 33%, skupaj znasa 221 .259 EUR.
Druzba ima konec leta 68 .755 EUR obveznosti za pridobitev neopredmetenih sredstev.
22

26. Letno porocilo 2010
5.2 Opredmetena osnovna sredstva
Opredmeteno osnovno sredstvo, ki izpolnjuje pogoje za pripoznanje, se ob zacetnem pripoznanju ovrednoti po
modelu nabavne vrednosti.
Za merjenje opredmetenih osnovnih sredstev po zacetnem pripoznanju (razen nepremicnin in zemljigc) dru2ba
uporabija model nabavne vrednosti. Pri tem so opredmetena osnovna sredstva izkazana po njihovih nabavnih
vrednostih, zmanjsanih za arnortizacijski popravek vrednosti.
Za merjenje po zacetnem pripoznanju zemljisc in zgradb druzba uporabija model prevrednotenja. Pri tem so
zemljisca in zgradbe izkazane po njihovih pogtenih vrednostih, zmanjsanih za amortizacijski popravek vrednosti in
nabrano izgubo zaradi oslabitve. Povecanje postene vrednosti skupine opredmetenih sredstev se pripozna v kapitalu
kot prese2ek iz prevrednotenja, razen ce je bilo predhodno zmanjganje pogtene vrednosti pripoznano v poslovnegn
izidu. Zmanjganje postene vrednosti skupine opredmetenih osnovnih sredstev se pripozna v poslovnem izidu ob
predhodni odpravi v kapitalu oblikovanega prese2ka iz prevrednotenja. Prevrednotenje se opravlja dovolj redno, da
se knjigovodska vrednost ne razlikuje pomembno od postene. Del prese2ka se iztr2i, ce se sredstvo uporablja v
dru2bi, pri cemer se sproti vsako leto za znesek visje amortizacije opravi prenos iz prese2ka pri prevrednotenju v
preneseni cisti dobicek mirno izkaza poslovnega izida.
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev se obracunava po metodi enakomernega casovnega amortiziranja, pri
celner se upogteva doba koristnosti vsakega posameznega sredstva. Zemlji Za se ne amortizirajo. Arnortizacija
opredmetenih osnovnih sredstev se pricne obracunavati, ko je sredstvo razpolokljivo za uporabo. Ustreznost
uporabljene dobe in metode amortiziranja se pregleda najmanj konec vsakega poslovnega leta. Morebitne potrebne
prilagoditve so obravnavane kot sprelnemba racunovodske ocene.
Amortizacijska stopnja za zgradbe znaga 3%, za ostalo opremo pa se giblje od 8,33 do 50%.
Proizvajalne Druge Osnovna sredstva Osnovna Predujmi
naprave in naprave in trajno zunaj sredstva v za osnovna
(v FUR) Zemljii6 Zgradbe stroji o rema uporabe pridobivanju sredstva Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2009 1.210.800 5.493.915 15.870 .337 6.916.371 30.147 111.286 29.679 29.662.535
Pridobitve - - - - - 1.537.327 622.228 2.159.555
Pridobitve - lastna izdelava - - - - - 410.310 - 410.310
Prenos z investicii v teku - 35.861 1.319.545 575.930 - (1.931.336) - -
Odtujitve - - (222.824) (192.649) - - (561.470) (976.943)
Prera,vrsti1 e - - (5.697) - 5.697 - - -
31. decembra 2010 1.210 . 800 5 . 529.776 16.958.095 7.299.652 35.444 127. 587 90 .437 31.255.457
Nabrani popravek vrednosti
31. decembra 2009 309.783 9 .409.279 4.730 . 430 30.147 - 14.479.640
Amortizacija v letu 218.424 838.679 536.570 - 1.593.673
Odtu j itve - (211.031) (171.870) - (382.901)
Prerazvrstitve - (5.697) - 5,697
31. decembra 2010 528.207 10.031 . 230 5 .095.130 35.444 - 15.690.412
eodpisana vrednost
31. decembra 2009 1.210.800 5 . 184.132 6 .461.058 2 . 185.941 - 111.286 29.679 15 .182.895
I. januarja 2010 1.210.800 5 . 184.132 6 .461.058 2 . 185.941 - 111.286 29 .679 15.182.895
31. decembra 20141 1,210.8 00 5.001 . 569 6 .930.131 2.204.522 - 127.587 90.437 15.565.045
23

27. Letno porocilo 2010
OSNO VNA SREDSTVA V FINANCNEM NAJEMU
(v EUR) 31.12.2010 31.12.2009
Knjigovodska vrednost zgradb v financnem najemu - -
Knjigovodska vrednost opreme v finanfnem najemu
Skupaj 2 .462.915 2.646.335
Prevrednotenje nepremicnin in zemljisc na posteno vrednost je bilo opravljeno dne 1. 1.2009 na podlagi cenitve
pooblascenega ocenjevalca vrednosti nepremicnin. Ce bi druzba nepremicnine in zemljisca izkazovala po modelu
nabavne vrednosti bi neodpisana vrednost nepremicnin znasala 5.614.172 EUR, neodpisana vrednost zemljisc pa
500.826 EUR.
Na dan 31.12.2010 je imelo podjetje 624.544 EUR obveznosti do dobaviteljev za osnovna sredstva.
Hidria AET d.o.o. je za nekatera opredmetena sredstva pridobila tudi dr2avno subvencijo v visini 16% skupne
zacetne pripoznane vrednosti teh sredstev, ki znasa 10.669.879 EUR.
Dru2ba Hidria AETje v letu 2010 povecanje dolgorocnih sredstev v znesku 1 .835.453 EUR pokrila s povecanjem
dolgorocnih obveznosti , ki hkrati pokrivajo tudi del kratkorocnih sredstev.
Vrednost in visina zastavljenih nepremicnin je razvidna iz preglednice stevilka 8 (zunajbilancna sredstva in
obveznosti).
5.3 Nalo2bene nepremicnine
Nalozbena nepremicnina je posedovana, da bi prinasala najemnino all povecala vrednost dolgorocne nalozbe all
oboje.
Na zacetku je nalozbena nepremicnina pripoznana po nabavni vrednosti, stroski posla so vkljuceni v vrednost. Za
kasnejse merjenje nalozbenih nepremicnin druzba uporablja model prevrednotenja, kjer so nalo2bene nepremicnine
pripoznane po njihovih postenih vrednostih. Spremembe postene vrednosti nalozbenih nepremicnin so pripoznane
kot drugi odhodki oziroma prihodki v zvezi z nalozbenimi nepremicninami. Nalozbena nepremicnina se ne
amortizira.
Prevrednotenje nalozbenih nepremicnin na posteno vrednost je bilo opravljeno dne 1. 1.2009 na podlagi cenitve
pooblascenega ocenjevalca vrednosti nepremicnin . Ce bi druzba nalozbene nepremicnine izkazovala po modelu
nabavne vrednosti bi neodpisana vrednost nalozbenih nepremicnin znasala 456.798 EUR.
Nalozbene nepremicnine (merjene po posteni vrednosti)
Postena vrednost nalozbenih nepremicnin na dan 31.12. 2010 znasa 693.999 EUR.
(v EUR) 31.12.2010 31.12.2009
Nalozbene nepremi^nine:
Prihodki od najemnin 139.005 138.555
Neposredni odhodki nalozbenih nepremicnin,
ki prinaajo najemnine 9.524 4.005
24

28. Letno porocilo 2010
5.4 Financne naloibe in izpeljani financni instrumenti
V skladu s SRS 2006 druiba dolgorocne in kratkorocne financne naloibe razvrsca v 4 skupine financnih naloib:
1. skupina: financne naloibe po posteni vrednosti skozi poslovni izid
2. skupina: financne nalo2be v posesti do zapadlosti
3. skupina: posojila in terjatve
4. skupina: za prodajo razpolo2ljive financne naloibe
Nalo2be v netr2ne vrednostne papirje oziroma delete so razvrscene v cetrto skupino.
Ob zakljucku poslovnega leta, ce je to dovoijeno in primerno, druiba posamezne dolgorocne in kratkorocne
financne naloibe ustrezno prerazvrsti v drugo skupino.
Za financne naloibe, ki so uvrscene v:
1. skupino se dosledno uporablja datum trgovanja
2. skupino se dosledno uporablja datum trgovanja
3. skupino se dosledno uporabija datum trgovanja
4. skupino se dosledno uporablja datum trgovanja
Ob pripoznanju se financna naloiba izmeri po posteni vrednosti. V kolikor gre za financno naloibo, merjeno po
odplacni vrednosti in financne naloibe merjene po posteni vrednosti prek prese2ka iz prevrednotenja in nalo2be
merjene po nabavni vrednosti, se posteni vrednosti pristejejo se stroski posla, ki so neposredno povezani s
pridobitvijo financne naloibe. Vrednotenje financne naloibe je odvisno od tega, v katero skupino je posamezna
financna naloiba razvrscena:
- Financne naloibe, razvrscene v 1. in 4. skupino so vrednotene po posteni vrednosti. Postena vrednost je
trino oblikovana vrednost (enotni borzni tecaj delnic, objavljena dnevna vrednost enote premo2enja
vzajemnega skiada, enotni tecaj obveznice.... ). Sprememba postene vrednosti za financne nalo2be v 1.
skupini se pripozna v izkazu poslovnega izida kot financni prihodek oziroma odhodek. Sprememba
postene vrednosti za financne nalo2be v 4. skupini se pripozna v prese2ku iz prevrednotenja. Financni
prihodek kot posledica odprave prese2ka iz prevrednotenja za financne nalo2be v 4. skupini se pripozna
ob prodaji financne nalo2be oziroma odpravi pripoznanja le - te.
- Financne naloibe, razvrscene v 2. in 3. skupino so vrednotene po odplacni vrednosti. Odplacna vrednost
je znesek, s katerim se financna naloiba izmeri ob zacetnem pripoznanju, zmanjsan za odplacila glavnice,
povecan oz. zmanjsan za amortizacijo diskonta oz. premije (po metodi veljavnih obresti) ter zmanjsan za
morebitne oslabitve.
- Financne naloibe v netrine vrednostne papirje, uvrscene v cetrto skupino, so merjene po nabavni
vrednosti.
Pripoznanje financne nalo2be je odpravljeno, kadar potecejo pogodbene pravice do denarnih tokov iz naslova
linancne nalo2be.
Na datum vsakega porocanja druiba oceni , all obstajajo nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti financne
naloibe. V kolikor taki razlogi obstajajo, j ih je potrebno oceniti in dolociti vrednost izgube zaradi oslabitve. Izguba
kot posledica prevrednotenja zaradi oslabitve, ki je ni mogoce poravnati s prese2kom iz prevrednotenja. se pripozna
kot tinancni odhodek v izkazu poslovnega izida.
Pri financnih nalo2bah v posesti do zapadlosti v placilo ter posojilih in terjatvah, ki so izkazane po odplacni
vrednosti, se izguba zaradi oslabitve odpravi, ce je naknadno povecanje nadomestljive vrednosti sredstva mogoce
nepristransko povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju oslabitve. Izguba zaradi oslabitve se odpravi prek
poslovnega izida. Znesek izgube se izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjo vrednostjo
pricakovanih prihodnjih denarnih tokov (razen prihodnjih kreditnih izgub, ki se niso nastale), ki so diskontirani po
izvirni veljavni obrestni meri financnega sredstva (to je, po veljavni obrestni meri, izracunani pri zacetnem
pripoznanju).
25

29. Letno porodilo 2010
lzgube zaradi oslabitve, ki je pripoznana za finandno nalozbo, razpolozljivo za prodajo, ki je merjena po nabavni
vrednosti, ni mogode odpraviti. Znesek izgube se izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo finandnega
sredstva in sedanjo vrednostjo pridakovanih prihodnjih denarnih tokov, diskontirani po trenutni tr2ni donosnosti za
podobna finandna sredstva.
Izgube zaradi oslabitve, ki so pripoznane za finandno nalozbo v kapitalski instrument, razvrscen kot razpolozljiv za
prodajo, ni mogode razveljaviti prek poslovnega izida. Ce se postena vrednost dolgovnega instrurnenta,
razvrsdenega kot razpolozljivega za prodajo, poveda in je mogode poveeanje nepristransko povezati z dogodkom,
ki je nastal po pripoznanju izgube zaradi oslabitve v poslovnem izidu, je potrebno izgubo zaradi oslabitve
razveljaviti prek poslovnega izida kot finandni prihodek. Znesek Izgube pri za prodajo razpolo2ljivih finandnih
nalo2bah po posteni vrednosti se izineri kot razlika med nabavno vrednostjo in sprotno posteno vrednostjo.
zmanjsana za izgubo zaradi oslabitve taksnega finandnega sredstva, ki je bila prej pripoznana v poslovnern izidu.
5.4.1 Dolgorocne in kratkorocne financne naloibe v povezane druibe
DeIe2 v
(v EUR) kapitalu 31.12.2010 31.12.2009
Dele2i v dru2bah v skupini: %
V dr2avi:
Razvojno tehnolo§ki center za v2igne sisteme in 70
elektroniko d.o.o. 6.134 6.134
Hidria - IP, d.o.o. 100 8.763 8.763
Dele2i v drugih druzbah:
Hidria institut klima d.o.o. 10 876 876
Hidria Rotomatika d.o.o. 9,05 2.850.000 2.850.000
Skupaj 2.865.773 2.865.773
Nalo2be v delete dru2b v skupini in pridru2ene druibe merimo po nabavni vrednosti.
5.4.2 Dolgorocne financne naloibe
(v EUR) 31.12.2010 31. 12.2009
Dolgorocne financne naloibe:
Posojila 831.417 217.124
Finanirne nalo2be razpolo2ljive za prodajo 2.992.889 2.986.695
Skupaj 3.824.306 3. 203.819
(v EUR) 31.12.2010 31 . 12.2009
Posojila:
DolgoroOa posojila dana dru2bam v skupini 824.940 199.158
Dolgorodna posojila. dana drugim 6.477 17.966
Skupaj 831.417 217.124
26

30. Letno porocilo 2010
(v EUR) 31.12.2010 31.12.2009
Financne nalozbe razpolozljive za prodajo:
NaIOZbe v odvisne druzbe izmerjene
po nabavni vrednosti 14.897 14.897
Druge nalozbe izmerjene po nabavni vrednosti 2.977.992 2.971.798
- nalozbe v delnice in delete 2.851.002 2.852.127
- druge financne nalozbe 126.991 119.671
Skupaj 2. 992.889 2 .986.695
Efektivna obrestna mera za dolgorocne financne nalozbe v povezana podjetja je vezana na Euribor in ustrezno
marzo oziroma se obrestuje po obrestni meri za povezane osebe.
Na dan 31.12.2010 Hidria AET d. o.o. nima zapadlih financnih nalozb.
5.4.3 Kratkorocne financne naloibe
(v EUR) 31.12.2010 31.12.2009
Posoj ila:
Kratkoroirna posojila dana druzbam v skupini 12.504.905 2.106.587
Kratkoroena posojila, dana drugim 1.477.774 26.706
Dani kratkorocni depoziti 300.000 -
Skupaj 14.282.678 2.133.293
Efektivna obrestna mera za kratkorocne financne nalozbe v povezana podjetja je vezana na Euribor in ustrezno
mar2o oziroma se obrestuje po obrestni meri za povezane osebe.
5.5 Zaloge
Kolicinsko enoto proizvoda oziroma nedokoncane proizvodnje ob zacetnem pripoznanju vrednotimo po zo2enih
proizvajalnih stroskih, ki vsebujejo neposredne stroske materiala, izdelavnega dela in vzdr2evanja.
V vrednost zalog proizvodov in nedokoncane proizvodnje ne vstevamo stroskov izposojanja, razen ce direktor all
od njega pooblascena oseba ne doloci drugace.
V druzbi uporabljamo metodo planskih cen pri kolicinskem vrednotenju zalog materiala, zalog proizvodov,
polproizvodov in nedokoncane proizvodnje ter vrednotenju zalog trgovskega blaga.
Kot nekurantne zaloge prepoznamo vse tiste zaloge, ki jih v skladu s planom proizvodnje za naslednje leto ne
potrebujemo in zaloge, ki vec kot eno leto niso imele nikakrsnega prometa.
Za tako prepoznane zaloge oblikujemo popravke vrednosti in sicer:
- zaloge, ki nimajo prometa zadnje leto max 50% popravka;
- zaloge, ki nimajo prometa zadnji dve let[ max 80% popravka;
- zaloge, ki nimajo prometa tri leta in vec max 90% popravka;
- zaloge za opuscene programe tekom enega leta vrednost odpada.
27

31. Letno porocilo 2010
Popravek vrednosti zalog
(v EUR) 31.12.2010 31 . 12.2009
PV materiala in surovin 50.119 61.649
PV proizvodov 48.478 50.690
Ostale zaloge 11.170 17.545
Skupaj 109.767 129.884
Gibanje popravka vrednosti zalog
(v EUR) 31.12.2010 31.12.2009
Stanje 1.1. 129.884 129.884
Unitenje aAi odprodaja (20.1 17) -
Stanje 31 .12. 109.767 129.884
Druzba Hidria AET d. o.o. je v letu 2010 zabelezila 3 1 .778 EUR popisnih pritnanjkljajev in 21.386 EUR popisnih
viskov.
5.6 Terjatve
Nas poslovni cikel znasa manj kot leto dni, zato terjatve in obveznosti razmejujemo na kratkorocne in dolgorocne
po kriteriju I leta.
Presoja dvomljivih in spornih terjatev poteka predvsem pred zakljuckom racunovodskih izkazov za posamezno
poslovno leto.
Dvomljive terjatve so predvsem tiste, ki niso zavarovane in so ostale odprte 2e vec kod 60 dni po njihovi
zapadlosti. Popravke vrednosti terjatev oblikujemo za posamicno terjatev.
Terjatve, ki so na podlagi dolocil Obligacijskega zakonika zastarale, se odpisejo. Terjatve do osebe. pri kateri je
koncan postopek prisilne poravnave, v poslovnih knjigah odpisemo. Odprte terjatve do osebe, pri kateri je uveden
stecajni postopek, odpisemo z dnem uvedbe stecajnega postopka.
5.6.1 Kratkorocne poslovne terjatve
Starostna struktura
(v EUR) 31.12.2010 31.12.2009
Nezapadlo 4.994.625 3.244.938
Zapadlo do:
- 30 dni 673.177 386.066
- 60 dni 113.765 131.450
- 90 dni 128.723 84.397
- nad 90 dni 696.627 637.450
6.606.917 4.484.300
Hidria AET d.o.o. v letu 2010 ni oblikovala dodatnih popravkov terjatev.
28

32. Letno porocilo 2010
Terjatve do vecine pomembnih kupcev, razen terjatev do povezanih druzb, so zavarovane pri S1D - Prvi kreditni
zavarovalnici d.d.
Knjigovodska vrednost zastavljenih terjatev na clan 31.12.2010 znasa 525.000 EUR.
Do 61anov uprave in notranjih lastnikov druzba ne izkazuje terjatev.
5.7 Denarna sredstva
Pretezni del denarnih sredstev predstavljajo denarna sredstva na racunih v domaci valuti v visini 191.258 EUR.
Negativna stanja oziroma prekoracitve na transakcijskih racunih se izkazujejo kot prejeta posojila.
5.8 Kratkorodne aktivne casovne razmejitve
(v EUR) 31.12.2010 31.12.2009
Kratkorocno odlo2eni stroW oziroma odhodki 12.598 109.306
Kratkorocno nezaraCunani prihodki - 4.018
DDV od prejetih predujmov 3 -
Skupaj 12.601 113.324
6 Kapital in obveznosti
6.1 Kapital
Za poslovno leto 2010 je druzba v izkazu poslovnega izida ugotovila cisti dobicek v visini 846.561 EUR.
1-e bi prevrednotila kapital s stopnjo rasti cen 2ivljenjskih potrebscin (1.9%) za leto 2010, bi izkazala cisti dobicek
(brez upostevanja vpliva na obracunani davek od dobicka pravnih oseb) v visini 696.839 EUR.
6.2 Razclenitev kapitalskih rezerv
(v EUR) 31.12.2010 31.12.2009
Vpla^ani prese2ek kapitala 280.200 280.200
Splosni prevrednotovalni popravek kapitala 617.936 617.936
Skupaj 898.136 898.136
Gibanje preseika iz prevrednotenja za leto 2010
Opredmetena
osnovna
(v EUR) sredstva
Za&tno stanje 31.decembra 713.304
Odprava v dobro prenesenih dobiLkov (2.629)
Bruto vrednost (3.286)
Vpliv odlo=enih davkov 657
Koncno stanje 31.decembra 710.675
29

33. Letno porocilo 2010
Gibanje preseika i_ prevrednotenja _a Leto 2009
Opredmetena
osnovna
(v EUR) srcdstva
Za&tno stanje na dan 31. decembra 2008 95.370
Prilagoditve 775.704
Vpliv odlo2enih davkov (155.141)
ZaCetno stanje na dan 1 . januar 2009 715.933
Odprava v dobro prenesenih dobickov (2.629)
Bruto vrednost (3.286)
pin odlozenih davkov 657
KonCno stanje na dan 31.12.2009 713.304
6.3 Rezervacije in dolgorocne pasivne casovne razmejitve
Dolgorocne pasivne casovne razmejitve iz naslova dr2avnih podpor in donacij za pridobivanje osnovnih sredstev
oziroma za pokrivanje dolocenih stroskov pripoznamo na osnovi sklenjenih pogodb.
V letu 2010 druzba ni oblikovala rezervacij. Druzba naj bi skladno s SRS (2006) pripoznala in izmerila rezervacije
za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, vendar pa se je, upostevajoc bistvenost, odlocila, da v
knjigovodskih razvidih le-teh ne oblikuje. Razlike med ocenjenim zneskom potrebnih letno oblikovanih rezervacij
in dejanskim zneskom stroskov za jubilejne nagrade niso pomembne. Stevilo zaposlenih v druzbi je razmeroma
nepomembno sodilo glede na ciste prihodke od prodaje in vrednosti aktive. Opustitev oblikovanja rezervacij ni
bistveno vplivala na racunovodske izkaze.
Prejete
dotacije Prejete
za dotacije za
pokrivanje osnovna
v EUR) stro§kov sredstva kupaj
Stanje 31 . decembra 57.775 1.824.369 1.882.144
Poraba v letu (57.775) (128.671) (186.446)
Stanje 31 .decembra - 1.695. 698 1.695.698
Razmejitve za osnovna sredstva crpamo v ustreznem dele2u in socasno z odpisovanjem sredstev za katere so bile
pasivne casovne razmejitve oblikovane. Razmejitve za pokrivanje stroskov pa prenasamo v prihodke, ko nastanejo
stroski, za katere so bile razmejitve oblikovane.
6.4 Financne obveznosti
6.4.1 Dolgorocne financne obveznosti
Vsa pomembna posojila so zavarovana s korporativno garancijo Hidrie in zastavo nepremicnin - efektivna
obrestna mera za dolgorocne financne obveznosti je vezana na Euribor in ustrezno mar2o.
Druzba nima dolgorocnih dolgov do clanov uprave in notranjih lastnikov.
30

34. Letno porodilo 2010
6.4.2 Kratkorocne financne obveznosti
Vsa pomembna kratkorocna posojila so zavarovana z menicami druzbe in zastavo nepremicnin. Efektivna obrestna
mera za kratkorocne financne obveznosti je vezana na Euribor in ustrezno mario.
Druzba nima kratkorocnih dolgov do clanov uprave in notranjih lastnikov.
6.5 Poslovne obveznosti
Kratkorocne poslovne obveznosti do dobaviteljev vsebujejo tudi znesek obveznosti do dobaviteljev za osnovna
sredstva, ki so na dan 3 1.122010 znasale 693.298 EUR.
Druge kratkorocne poslovne obveznosti so sestavljene iz obveznosti do zaposlenih (348.309 EUR), obveznosti do
driavnih institucij (51.984 EUR), obveznosti na podlagi prejetih predujmov (104.933 EUR) in obveznosti za
obresti po kreditih do bank (41.067 EUR). Preostali znesek so obveznosti za odtegljaje od pla6 zaposlenih,
obveznosti za avtorski honorar in obveznost dostudentov na obvezni praksi.
Druzba nima poslovnih obveznosti do clanov uprave in notranjih lastnikov.
6.6 Kratkorocne pasivne dasovne razmejitve
(v EUR) 31.12.2010 31.12.2009
Vnaprej vra^unani stroski oziroma odhodki 22.814 -
Kratkoro^no odlozeni prihodki 182.521 364.552
DDV od danih predujmov 14.262 15.500
Skupaj 219.597 380.052
Med pasivnimi casovnimi razmejitvami se izkazujejo kratkorocno vnaprej vracunani stroski in odhodki, ki
obremenjujejo poslovni izid obdobja in so pricakovani . niso pa se nastali. Med kratkorocno odloienimi prihodki
najvecji delez (180.227 EUR) predstavljajo prihodki od subvencij , ki jih za pokrivanje stroskov na podlagi pogodb
pricakujemo v letu 2011.
7 Izkaz drugega vseobsegajodega donosa
(v EUR) 31.12.2010 31 . 12.2009
Cisti poslovni izid obracunskega obdobja 846.561 (1.345.994)
Spremembe presezka iz prevrednotenja neopredmetenih
sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (2.629) (2.629)
Bruto vrednost (3.286) ( 3.286)
Vpliv odlozenih davkov 657 657
Drugo ( prenos preseikov iz prevrednotenj v prenesene dobAe ) 2.629 2.629
Bruto vrednost 3.286 3.286
Ijvliv odlo-fenih davkov (657) (657)
Celotni vseobsegajoci donos obracunskega obdobja 846.561 (1.345.994)
31

35. Letno porocilo 2010
8 Zunajbilandna sredstva in obveznosti
(v EUR) 31.12.2010 31 . 12.2009
Hipoteke na nepremi^ninah 7.359.544 8.474.000
Dane garancije in jamstva 156.500 376.780
Obrestna zarnenjava 29.695 66.775
Druge izvenbilanCne postavke 422 214 717.214
Skupaj ,.967.953 9.634.769
29.695 EUR je znesek razlike med fiksno in variabilno obrestno mero za kredite, ki so zavarovani z obrestnim
swap-om. Visina kreditov z varovano obrestno mero na dan 31.12.2010 znasa 1.171.000 EUR, pogodbe pa se bodo
iztekle do leta 2013.
9 Razkritja poslovnega izida
9.1 Poslovni prihodki
Cisti prihodki od prodaje
(v EUR) 2010 2009
Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domkem trgu 940.291 792.524
Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na tujih trgih 18.761.972 10.203.134
Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na domairem
trgu 369.477 253.602
Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na tujih trgih 1 .321.770 1.699.675
Prihodki od najemnin 523.066 507.564
Skupaj 21.916.576 13.456.499
Cisti prihodki od prodaje po vrstah proizvodov in storitev
(v EUR) 2010 2009
Proizvodi za avtomobilsko industrijo 18.290.298 10.454.128
Proizvodi za klima industrijo 704.922 28.731
Material 235.353 96.319
Trgovsko blago 1.455.894 1.856.957
Najemnine 523.066 507.564
Storitve 707.043 512.800
Sku pa j 21.916 .576 13. 456.499
32

36. Letno porocilo 2010
Cisti prihodki od prodaje po prodajnih trgih
(v EUR) 2010 2009
Prihodki iz prodaje v Sloveniji:
v povezaniskupini 885.067 959.817
drugim kupcem 947.767 593.873
Prihodki iz prodaje v EU
drugim kupcem 16.240.751 9.506.608
Prihodki iz prodaje izven EU
v povezani skupini 408.980 -
drugim kupcem 3.434.011 2.396.201
Sku pa j 21 .916.576 13.456.499
Drugi poslovni prihodki
(v EUR) 2010 2009
Prihodki od odprave in porabe dolgorocnih rezervacij 128.671 132.318
Subvencije, dotacije... 246.160 308.977
Prevrednotovalni poslovni prihodki
Prodaja opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih
sredstev 7.393 2.100
Odpis obveznosti, odprava oslabitve zalog 10.178 861
Skupaj 392.402 444.256
Usredstveni lastniproizvodi in storitve
(v EUR) 2010 2009
Iz naslova storitev 89.503 17.956
Iz naslova opredmetenih osnovnih sredstev 410.311 325.904
Skupaj 499.814 343.860
33