blum

1. Prezenter:
Deniz Tarlinton
U~eni~ki sloboden den

2. Umot ne e sad koj
treba da se napolni,
tuku ogan koj treba da
se potpali.
(Plutarh)

3. Pregled
 Blumovata taksonomija i razmisluvaweto od povisok red
 Pro{etka po patekata na memorijata
 Istra`uvawe na revidiranata taksonomija
 Novi termini
 Nov akcent
 Prou~uvawe na sekoe od {este nivoa
 Kako pra{uvaweto igra va`na uloga vo ramkata (usten
jazik)
 Koristewe na taksonomijata za da se isplanira nastavna
tema
 Integriran pristap
 Po~nuvawe na planirawe na nastavna tema so Blumovata
matrica za planirawe

4. Produktivni pedagogii
Vodi~ za produktivni pedagogii: prira~nikot za razmisluvawe vo
vrska so u~ilnicata nabrojuva tri stepeni na integracija na ve{tinite
za razmisluvawe od povisok red vo “kontinuitet na deluvawe”.
 U~enicite se vklu~eni samo vo razmisluvawe od ponizok red; t.e.
primaat, recitiraat ili u~estvuvaat vo rutinska ve`ba. Vo niedna
aktivnost vo tekot na ~asot tie ne ja nadminuvaat prostata
reprodukcija na znaeweto.
 U~enicite se primarno vklu~eni vo rutinsko razmisluvawe od ponizok
red za vreme na dobar del od ~asot. Ima najmalku edno va`no
pra{awe ili aktivnost vo koja nekoi u~enici izveduvaat razmisluvawe
od povisok red.
 Skoro site u~enici skoro celo vreme se vklu~eni vo razmisluvawe od
povisok red.
(Ministerstvo za obrazovanie, Kvinslend, 2002, str. 1)

5. [to e razmisluvawe od povisok
red?
Vodi~ za produktivni pedagogii: prira~nikot za razmisluvawe vo
vrska so u~ilnicata veli deka:
Razmisluvaweto od povisok red kaj u~enicite vklu~uva transformacija
na informaciite i ideite. Ovaa transformacija se slu~uva koga
u~enicite gi kombiniraat faktite i ideite i sintetiziraat, voop{tuvaat,
objasnuvaat, pretpostavuvaat ili doa|aat do zaklu~ok ili tolkuvawe.
Raboteweto so informaciite i ideite preku ovie procesi im
ovozmo`uva na u~enicite da re{avaat problemi, dobivaat znaewe i
otkrivaat novo zna~ewe. Koga u~enicite se vklu~eni vo
sozdavaweto na znaeweto se voveduva element na nesigurnost vo
nastavniot proces, a rezultatite ne sekoga{ se predvidlivi; so drugi
zborovi, nastavnikot ne e siguren {to }e proizvedat u~enicite. Vo
pomagaweto na u~enicite da stanat proizveduva~i na znaewe,
glavnata nastavna zada~a na nastavnikot e da sozdade aktivnosti ili
atmosfera koi im otvoraat {ansi na u~enicite da se vklu~at vo
razmisluvawe od povisok red.
(Ministerstvo za obrazovanie, Kvinslend, 2002, str. 1)

6. Blumovata revidirana
taksonomija
 Taksonomija na kognitivnite celi
 1950ti godini ja razvil Benxamin Blum
 Sredstvo za izrazuvawe na kvalitativno razli~ni na~ini na razmisluvawe
 Adaptirana za u~ili{no koristewe kako alatka za planirawe
 Prodol`uva da bide eden od najuniverzalno primenetite modeli
 Nudi na~in da se organiziraat ve{tinite na razmisluvawe vo {est nivoa,
od najosnovnoto do razmisluvaweto od povisokite redovi
 1990ti godini - Lorin Anderson (porane{en u~enik na Blum) ja revidira
taksonomijata
 Kako rezultat nastanaa mnogu promeni
(Pol, 2000, U~ewe kako da se razmisluva, razmisluvawe kako da se u~i, str. 7-8)

7. Prvi~ni termini Novi termini
 Evaluacija
 Sinteza
 Analiza
 Primena
 Razbirawe (proizvod)
 Znaewe
 Sozdavawe
 Vrednuvawe
 Analizirawe
 Primenuvawe
 Razbirawe (proces)
 Pomnewe
(Zasnovano na Pol, 2000, U~ewe kako da se razmisluva, razmisluvawe kako da se u~i, str. 8)

8. Izmeni vo terminite
 Imiwata na {este glavni kategorii bea promeneti od imenski vo
glagolski formi.
 Bidej}i taksonomijata otslikuva razli~ni formi na razmisluvawe, a
razmisluvaweto e aktiven proces, koristeweto na glagolite e poto~no.
 Potkategoriite na {este glavni kategorii isto taka bea zameneti so
glagoli.
 Nekoi potkategorii se preorganiziraa.
 Kategorijata znaewe be{e preimeneta. Znaeweto e proizvod na
razmisluvaweto i e nesoodvetno za da opi{uva kategorija na
razmisluvawe, pa zatoa be{e zameneto so zborot pomnewe.
 Razbiraweto (proizvod) stana razbirawe (proces), a sintezata be{e
preimeneta vo sozdavawe so cel podobro da se otslika prirodata na
razmisluvaweto opi{ano vo sekoja kategorija.
(http://rite.ed.qut.edu.au/oz-teachernet/training/bloom.html (pristapeno vo juli 2003); Pol, 2000, str. 8)

9. Izmeni vo akcentot
 Poavtenti~na alatka za planirawe na
nastavnata programa, izveduvawe na
nastavata i ocenuvawe.
 Celi kon po{iroka publika.
 Lesno se primenuva vo site nivoa na
obrazovanie.
 Revizijata go akcentira objasnuvaweto i
opi{uvaweto na potkategoriite.
(http://rite.ed.qut.edu.au/oz-teachernet/training/bloom.html (pristapeno vo juli 2003); Pol, 2000, str. 10)

10. BLUMOVATA REVIDIRANA TAKSONOMIJA
Sozdavawe
Sozdavawe novi idei, proizvodi ili na~ini na gledawe na rabotite.
Osmisluvawe, gradewe, planirawe, proizveduvawe, izmisluvawe.
Vrednuvawe
Branewe odluka ili tek na postapka. Proveruvawe, pretpostavuvawe,
davawe kritika, eksperimentirawe, rasuduvawe.
Analizirawe
Razdrobuvawe informacii na delovi so cel da se ispita
razbiraweto i vrskite. Sporeduvawe, organizirawe,
razgraduvawe, pra{uvawe, doznavawe.
Primenuvawe
Koristewe informacii vo druga poznata situacija.
Sproveduvawe, izvr{uvawe, koristewe.
Razbirawe
Objasnuvawe idei ili koncepti. Tolkuvawe, sumirawe,
parafrazirawe, klasificirawe, objasnuvawe.
Pomnewe
Prisetuvawe na informacii. Prepoznavawe, nabrojuvawe,
opi{uvawe, se}avawe, imenuvawe, doznavawe.

11. @elkata odi napred
koga go istegnuva
vratot nanadvor.
(Anonimen)

12. Pomnewe
U~enikot mo`e da se seti, da parafrazira i da ja
zapomni nau~enata informacija.
 Prepoznavawe
 Nabrojuvawe
 Opi{uvawe
 Identificirawe
 Se}avawe
 Imenuvawe
 Locirawe
 Otkrivawe
Mo`ete da se setite na nekoja informacija?

13. Pomnewe (prodol`uva)
 Nabrojuva
 Zapomnuva
 Povrzuva
 Poka`uva
 Locira
 Razlikuva
 Dava primer
 Reproducira
 Citira
 Povtoruva
 Imenuva
 Se se}ava
 Znae
 Grupira
 ^ita
 Pi{uva
 Zaokru`uva (pravi
celina)
 Slu{a
 Grupira
 Odbira
 Recitira
 Pregleduva
 Registrira
 Spojuva
 Selektira
 Podvlekuva
 Naveduva
 Podreduva
Se}avawe ili
prepoznavawe
na specifi~ni
informacii
Proizvodite vklu~uvaat:
 Kviz
 Definicija
 Fakt
 Raboten list
 Test
 Imenuvawe
 Spisok
 Rabotna
tetratka
 Reprodukcija
 Vokabular

14. Ulogi za pomnewe vo u~ilnicata
Ulogi na nastavnikot
 Naso~uva
 Ka`uva
 Poka`uva
 Ispituva
 Pra{uva
 Vrednuva
Ulogi na u~enikot
 Odgovara
 Prima
 Pomni
 Prepoznava
 Memorizira
 Definira
 Opi{uva
 Preraska`uva
 Pasiven prima~

15. Pomnewe: Mo`ni aktivnosti i
proizvodi
 Napravete mapa koja gi poka`uva glavnite nastani od
prikaznata.
 Napravete vremenska oska za va{iot tipi~en den.
 Napravete mapa na koncepti od temata.
 Napi{ete spisok klu~ni zborovi koi gi znaete za...
 Koi se likovite od prikaznata?
 Napravete grafikon koj gi poka`uva...
 Napi{ete pesna (akrostih) za...
 Izrecitirajte pesna koja ste ja nau~ile.

16. Razbirawe
U~enikot go sfa}a zna~eweto na informaciite preku
tolkuvawe i preveduvawe na nau~enoto.
 Tolkuvawe
 Ilustrirawe so primeri
 Sumirawe
 Logi~ko izvlekuvawe
 Parafrazirawe
 Klasificirawe
 Sporeduvawe
 Objasnuvawe
Mo`ete da objasnite idei ili koncepti?

17. Razbirawe (prodol`uva)
 Preformulira
 Identificira
 Diskutira
 Preraska`uva
 Istra`uva
 Dava komentari
 Preveduva
 Dava primeri za
 Parafrazira
 Odnovo organizira
 Povrzuva
 Opi{uva
 Izvestuva
 Prepoznava
 Pregleduva
 Nabquduva
 Zaokru`uva
 Objasnuva
 Tolkuva
 Dava glavna ideja
 Procenuva
 Definira
Razbirawe na
dadena
informacija
Proizvodite vklu~uvaat:
 Recitirawe
 Kratok prikaz
 Zbirka
 Objasnuvawe
 Poka`i i raska`i
 Primer
 Kviz
 Spisok
 Imenuvawe
 Profil

18. Ulogi za razbirawe vo u~ilnicata
Ulogi na nastavnikot
 Poka`uva
 Slu{a
 Pra{uva
 Sporeduva
 Sprotivstavuva
 Ispituva
Ulogi na u~enikot
 Objasnuva
 Opi{uva
 Zaokru`uva
 Preformulira
 Preveduva
 Poka`uva
 Tolkuva
 Aktiven u~esnik

19. Razbirawe: Mo`ni aktivnosti i
proizvodi
 Napi{ete so svoi zborovi...
 Ise~ete ili nacrtajte sliki za da ilustrirate odreden nastan vo prikaznata.
 Opi{ete im na sou~enicite...
 Objasnete {to bi mo`ela da bide glavnata ideja.
 Napravete strip koj go poka`uva sledot na nastanite vo prikaznata.
 Napi{ete i izglumete pretstava zasnovana na prikaznata.
 Napi{ete kratok osvrt za da ja objasnite prikaznata na nekoj drug.
 Objasnete zo{to likot go re{il problemot tokmu na toj na~in.
 Napi{ete kratok izve{taj za nastanot.
 Podgotvete dijagram da go ilustrirate sledot na nastanite.
 Napravete boenka.
 Parafrazirajte ja ovaa glava vo knigata.
 Preraska`ete ja so svoi zborovi.
 Zaokru`ete gi glavnite ne{ta.

20. Primenuvawe
U~enikot ja koristi informacijata vo kontekst koj se
razlikuva od kontekstot vo koj taa bila nau~ena.
 Primenuvawe
 Sproveduvawe
 Koristewe
 Izvr{uvawe
Dali mo`ete da ja iskoristite informacijata vo
druga situacija?

21. Primenuvawe (prodol`uva)
 Preveduva
 Rakovodi
 Izlo`uva
 Ilustrira
 Presmetuva
 Tolkuva
 Pravi
 Isprobuva
 Primenuva
 Upravuva
 Intervjuira
 Boi
 Menuva
 Smeta
 Deli na segmenti
 Poka`uva
 Re{ava
 Sobira
 Demonstrira
 Dramatizira
 Konstruira
 Koristi
 Adaptira
 Crta
Koristewe na strategii,
koncepti, principi i
teorii vo novi situacii
Proizvodite vklu~uvaat:
 Fotografija
 Ilustracija
 Simulacija
 Skulptura
 Demonstracija
 Prezentacija
 Intervju
 Izvedba
 Dnevnik

22. Ulogi za primenuvawe vo
u~ilnicata
Ulogi na nastavnikot
 Poka`uva
 Olesnuva
 Nabquduva
 Vrednuva
 Organizira
 Pra{uva
Ulogi na u~enikot
 Re{ava problemi
 Poka`uva koristewe na
znaeweto
 Presmetuva
 Pravi zbirka
 Popolnuva
 Ilustrira
 Konstruira
 Aktiven prima~

23. Primenuvawe: Mo`ni aktivnosti i
proizvodi
 Konstruirajte model za da poka`ete kako ne{to izgleda ili
funkcionira
 Izve`bajte drama i izglumete ja pred oddelenieto
 Napravete diorama za da ilustrirate nekoj nastan
 Napi{ete zapis vo dnevnik
 Napravete ve`banka za oblasta koja ja izu~uvate.
 Napravete pokani za rodendenskata zabava na nekoj lik
 Napravete topografska karta
 Islikajte zbirka fotografii na odredena tema i izlo`ete gi.
 Napravete slo`uvalka ili igra vo vrska so temata.
 Napi{ete objasnuvawe za temata za drugi lu|e.
 Oble~ete kukla vo narodna nosija.
 Napravete model od glina...
 Nacrtajte mural koristej}i gi istite materijali.
 Prodol`ete ja prikaznata...

24. Analizirawe
U~enikot ja razdrobuva nau~enata informacija vo
delovi so cel najdobro da ja razbere.
 Sporeduvawe
 Organizirawe
 Razgraduvawe
 Dodeluvawe
 Zaokru`uvawe
 Iznao|awe
 Strukturirawe
 Integrirawe
Dali mo`ete da ja razdrobite informacijata vo delovi za
da gi ispitate sfa}awata i vrskite?

25. Analizirawe (prodol`uva)
 Razlikuva
 Pra{uva
 Ocenuva
 Eksperimentira
 Pregleduva
 Ispituva
 Proveruva
 Razdvojuva
 Se raspra{uva
 Sreduva
 Istra`uva
 Prosejuva
 Prebaruva
 Presmetuva
 Dava kritika
 Sporeduva
 Sprotivstavuva
 Anketira
 Otkriva
 Grupira
 Podreduva
 Deli na segmenti
 Testira
 Debatira
 Analizira
 Pravi dijagrami
 Povrzuva
 Secira
 Kategorizira
 Razgrani~uva
Razdrobuvawe na
informacijata vo
sostavni elementi
Proizvodite vklu~uvaat:
 Grafikon
 Tabelarna presmetka
 Spisok zada~i
 Dijagram
 Kratok prikaz
 Anketa
 Baza na
podatoci
 Niza predmeti
 Apstrakt
 Izve{taj

26. Ulogi za analizirawe vo u~ilnicata
Ulogi na nastavnikot
 Istra`uva
 Vodi
 Nabquduva
 Vrednuva
 Slu`i kako izvor
 Pra{uva
 Organizira
 Secira
Ulogi na u~enikot
 Diskutira
 Razotkriva
 Brani tvrdewe
 Debatira
 Dlaboko razmisluva
 Testira
 Ispituva
 Pra{uva
 Presmetuva
 Istra`uva
 Pra{uva
 Aktiven u~esnik

27. Analizirawe: Mo`ni aktivnosti i
proizvodi
 Koristete Venov dijagram za da poka`ete kade se sli~nostite i razlikite na dve
temi
 Napravete pra{alnik za da soberete informacii
 Anketirajte gi sou~enicite za da otkriete {to mislat vo vrska so odredena tema.
Analizirajte gi rezultatite.
 Napravete dijagram da gi poka`ete najva`nite fazi.
 Klasificirajte gi aktivnostite na likovite vo knigata
 Sozdadete sociogram od tekstot
 Sozdadete grafikon za da gi ilustrirate odbranite informacii
 Napravete semejno drvo koe poka`uva vrski
 Izmislete kratka drama za oblasta koja se izu~uva
 Napi{ete biografija za izu~uvanata li~nost
 Podgotvete izve{taj vo vrska so oblasta koja se izu~uva
 Sprovedete istra`uvawe za da dobiete informacii koi go poddr`uvaat va{eto
gledi{te
 Razgledajte umetni~ko delo vo odnos na forma, boja i tekstura
 Nacrtajte grafikon
 Popolnete matrica za donesuvawe odluki za da vi pomogne da odlu~ite koja
`itarka da ja kupite za doru~ek

28. Vrednuvawe
U~enikot donesuva odluki vrz osnova na dlaboko
osvrnuvawe, kritika i ocenuvawe.
 Proveruvawe
 Postavuvawe hipoteza
 Davawe kritika
 Eksperimentirawe
 Sudewe
 Testirawe
 Detektirawe
 Sledewe
Mo`ete da opravdate nekoja odluka ili postapka?

29. Vrednuvawe (prodol`uva)
 Sudi
 Procenuva
 Vrednuva
 Predviduva
 Ocenuva
 Boduva
 Revidira
 Logi~ki izvlekuva
 Re{ava
 Dodeluva prioriteti
 Objasnuva zo{to
 Sporeduva
 Brani
 Odreduva
 Meri
 Odbira
 Zaklu~uva
 Debatira
 Opravduva
 Prepora~uva
 Razgrani~uva
 Ispituva
 Rasprava
 Re{ava
 Dava kritika
 Rangira
 Otfrla
Vrednuvawe na idei,
materijali i metodi
preku razvivawe i
primenuvawe na
standardi i kriteriumi
Proizvodite vklu~uvaat:
 Debata
 Trkalezna masa
 Izve{taj
 Vrednuvawe
 Istraga
 Sud
 Zaklu~ok
 Ubedliv govor

30. Ulogi za vrednuvawe vo
u~ilnicata
Ulogi na nastavnikot
 Razjasnuva
 Prifa}a
 Vodi
Ulogi na u~enikot
 Sudi
 Rasprava
 Sporeduva
 Dava kritiki
 Pra{uva
 Brani stav
 Ocenuva
 Re{ava
 Odbira
 Opravduva
 Aktiven u~esnik

31. Vrednuvawe: Mo`ni aktivnosti i
proizvodi
 Napi{ete pismo do urednikot
 Podgotvete i odr`ete debata
 Podgotvete spisok kriteriumi za da se vrednuva...
 Napi{ete ubedliv govor za/protiv...
 Napravete kni{ka za pet pravila {to mislite deka se va`ni.
Ubedete gi ostanatite.
 Napravete trkalezna masa za da gi diskutirate stavovite vo
vrska so...
 Napi{ete pismo do... so soveti za potrebnite promeni.
 Napi{ete polugodi{en izve{taj.
 Podgotvete slu~aj za da go prezentirate va{iot stav vo vrska
so...
 Vrednuvajte gi postapkite na likot vo prikaznata

32. Sozdavawe
U~enikot sozdava novi idei i informacii koristej}i
go prethodno nau~enoto.
 Osmisluvawe
 Konstruirawe
 Planirawe
 Proizveduvawe
 Izmisluvawe
 Sozdavawe
 Pravewe
Dali mo`ete da sozdadete novi proizvodi, idei ili
na~ini na gledawe na ne{tata?

33. Sozdavawe (prodol`uva)
 Gradi
 Sklopuva
 Organizira
 Izmisluva
 Pravi zbirka
 Predviduva
 Osmisluva
 Predlaga
 Konstruira
 Planira
 Podgotvuva
 Razviva
 Poteknuva
 Si pretstavuva
 Generira
 Formulira
 Podobruva
 Postapuva
 Proizveduva
 Me{a
 Osnova
 Kombinira
Spojuvawe idei ili
elementi za da se
razvie originalna ideja
ili zapo~ne kreativno
mislewe
Proizvodite vklu~uvaat:
 Film
 Prikazna
 Proekt
 Plan
 Nova igra
 Pesna
 Vesnik
 Medijalen
proizvod
 Reklama
 Slika

34. Ulogi za sozdavawe vo u~ilnicata
Ulogi na nastavnikot
 Olesnuva
 Pro{iruva
 Se osvrnuva
 Analizira
 Vrednuva
Ulogi na u~enikot
 Osmisluva
 Formulira
 Planira
 Rizikuva
 Modificira
 Kreira
 Predlaga
 Aktiven u~esnik

35. Sozdavawe: Mo`ni aktivnosti i
proizvodi
 Koristete ja strategijata Skamper (postavuvawe pra{awa - duri i
najnesekojdnevni - vo vrska so odredena tema) za da izmislite nov tip patiki.
 Izmislete ma{ina za da se sraboti odredena zada~a.
 Osmislete robot {to }e vi gi pi{uva doma{nite zada~i.
 Sozdadete nov proizvod. Imenuvajte go i isplanirajte reklamna kampawa.
 Napi{ete za va{ite ~uvstva vo odnos na...
 Napi{ete TV drama, kuklena pretstava, kratka drama, pesna ili pantomima
za...
 Osmislete nov monetaren sistem
 Razvijte meni za nov restoran preku koristewe na razni zdravi prehranbeni
proizvodi
 Osmislete korica za plo~a, kniga ili spisanie za...
 Prodadete ideja
 Osmislete na~in da...
 Sozdadete nov jazik i koristete go vo primeri
 Napi{ete tekst za reklama za da promovirate nov proizvod.

36. Blumovata taksonomija vo
praksa
 Soodvetna za koristewe so celoto oddelenie
 Akcent na odredeni nivoa za razli~ni deca
 Se prodlabo~uvaat ve{tinite za mislewe kaj decata preku akcentirawe na
povisokite nivoa od taksonomijata (analizirawe, vrednuvawe, sozdavawe)
 Mo`ni pristapi so oddelenieto se:
o Site deca rabotat vo fazite na pomnewe i razbirawe, a potoa odbiraat
barem po edna aktivnost od sekoe drugo nivo
o Site deca rabotat na prvite dve nivoa, a potoa odbiraat aktivnosti od koe
bilo nivo
o Nekoi deca rabotat na ponisko nivo dodeka drugite rabotat na povisoki
nivoa
o Site deca odbiraat aktivnosti od koe bilo nivo
o Nekoi aktivnosti se imenuvaat kako “neophodni”, dodeka drugi se
“izborni”
o Proces na razmisluvawe koj e izdvoen za posvetuvawe posebno
vnimanie pr. sporeduvawe (sraboteno so site deca, mali grupi ili
individualno)
o Nekoi deca rabotat na poniskite nivoa i potoa gi osmisluvaat nivnite
aktivnosti na povisokite nivoa
o Site deca gi pi{uvaat svoite aktivnosti od taksonomijata
(Blek, 1988, str. 23)

37. Primer za tema: Vselena
Pomnewe Ise~ete “vselenski” sliki od spisanie. Napravete izlo`ba ili kola`. Navedete gi
zborovite od vselenata (glosar po azbu~en red). Navedete gi imiwata na
planetite vo na{iot univerzum. Nabrojte gi site raboti {to bi mu trebale na eden
astronaut za edno vselensko patuvawe.
Razbirawe Napravete vselenski brod od va{eto biro. Napravete astronaut za kuklena
pretstava. Koristete go za da raska`ete {to raboti astronautot. Napravete
maketa na planetite vo Son~eviot sistem.
Primenuvawe Vodete dnevnik za va{ata vselenska avantura (5 dena). Kakvi instrumenti bi vi
trebale za da sozdadete vselenska muzika? Napravete spisok od pra{awa koi
bi sakale da mu gi postavite na eden astronaut.
Analizirawe Napravete formular za prijavuvawe za nekoj {to saka da se vraboti kako
astronaut. Sporedete go teleskopot na Galileo so moderen teleskop.
Navedete gi razlikite pome|u ruskite i amerikanskite vselenski programi.
Vrednuvawe Sporedete gi prednostite kaj `iveeweto na Zemjata i Mese~inata. Mo`ete da
zemete u{te trojca so vas na mese~inata. Odberete i dajte pri~ini. Odberete
planeta na koja bi sakale da `iveete - objasnete zo{to.
Sozdavawe Napi{ete izve{taj nasloven: “Vselenski brod nadvor od kontrola” za vo vesnik.
Koristete ja strategijata Skamper za da dizajnirate novo vselensko odelo.
Sozdadete igra nare~ena “Vselenski pogodok”. Podgotvete meni za va{iot
vselenski ekipa`. Osmislete programa za reklamirawe na patuvawa do
Mese~inata.

38. Primer za tema: Patuvawe
Pomnewe Na kolku na~ini mo`ete da patuvate od edno mesto do drugo? Nabrojte gi i
nacrtajte gi site na~ini koi gi znaete. Opi{ete edno od vozilata od spisokot,
nacrtajte skica i imenuvajte gi delovite. Soberete sliki od prevozni sredstva
od spisanija i napravete poster so informacii.
Razbirawe Kako se vra}ate doma od u~ili{te? Objasnete go metodot na patuvawe i
nacrtajte mapa. Napi{ete drama za nekoja forma na moderen transport.
Objasnete kako se ~uvstvuvavte prviot pat koga vozevte velosiped.
Napravete prevozno sredstvo od va{eto biro.
Primenuvawe Objasnete zo{to nekoi vozila se golemi, a drugi mali. Napi{ete prikazna za
koristeweto na dvata tipa. Pro~itajte ja prikaznata Malata crvena lokomotiva
i napravete drama vo vrska so nea. Anketirajte 10 deca za da doznaete
kakvi velosipedi vozat. Rezultatite prika`ete gi na grafikon ili dijagram.
Analizirawe Napravete slo`uvalka od slika na koja deca bezbedno koristat velosipedi.
Koi se problemite so modernite prevozni sredstva i nivnoto koristewe -
napi{ete izve{taj. Koristete Venov dijagram da sporedite brodovi i avioni ili
helikopteri i velosipedi.
Vrednuvawe [to bi promenile vo soobra}ajnite pravila za da gi spre~ite soobra}ajnite
nesre}i? Debatirajte dali treba da kupuvame gorivo po poniski ceni.
Podredete prevozni sredstva od spori do brzi itn.
Sozdavawe Izmislete vozilo. Nacrtajte ili konstruirajte go po vnimatelno planirawe.
Kakov vid transport }e postoi za dvaeset godini? Diskutirajte, napi{ete za
toa i napravete izvestuvawe pred oddelenieto. Napi{ete pesna za patuvawe
so razli~ni prevozni sredstva.

39. Dobar nastavnik te tera da
razmisluva{ duri i toga{ koga
ne saka{.
(Fi{er, 1998, Podu~uvawe razmisluvawe)

40. Pra{awa vo sklad so
taksonomijata
 Pra{uvaweto treba da se koristi so cel za da se
postignat dobrodefinirani celi.
 Blumovata taksonomija e klasifikacija na
razmisluvaweto organizirana spored nivoto na
kompleksnost. Na nastavnicite i u~enicite im nudi
mo`nost da nau~at i ve`baat na~ini na razmisluvawe
i im nudi prosta struktura za mnogu razli~ni tipovi
pra{awa i razmisluvawe.
 Taksonomijata gi vklu~uva site kategorii pra{awa.
 Normalno nastavnikot go menuva nivoto na
pra{awata na eden ~as.

41. Pra{awa od ponizok i povisok
red
 Pra{awa od ponizok red se tie koi se odnesuvaat na
nivoata pomnewe, razbirawe i poniskite nivoa na
primenuvawe od taksonomijata.
 Naj~esto pra{awata od ponizok red se soodvetni za:
 Vrednuvawe na podgotovkata i razbiraweto na
u~enicite
 Otkrivawe na jakite i slabite strani na u~enicite
 Pregleduvawe na sodr`ina i/ili nejzino
objasnuvawe nakratko
www.oir.uiuc.edu/Did/docs/QUESTION/quest1.htm

42. Pra{awa od ponizok i povisok
red
 Pra{awa od povisok red se tie koi baraat kompleksni
ve{tini za primena, analiza, vrednuvawe ili sozdavawe.
 Pra{awata od povisoki nivoa od taksonomijata se
naj~esto soodvetni za:
 Ohrabruvawe na u~enicite da razmisluvaat
podlaboko i kriti~no
 Re{avawe na problemi
 Poddr`uvawe na diskusii
 Stimulirawe na u~enicite samostojno da baraat
informacii
www.oir.uiuc.edu/Did/docs/QUESTION/quest1.htm

43. Pra{awa za pomnewe
 [to se slu~i po...?
 Kolku...?
 [to e...?
 Koj...?
 Mo`ete da go/ja imenuvate...?
 Najdete ja definicijata za...
 Opi{ete {to se slu~i po...
 Koj zboruva{e so...?
 [to e to~no ili neto~no...?
(Pol, U~ewe kako da se razmisluva, razmisluvawe kako da se u~i, str. 12)

44. Pra{awa za razbirawe
 Mo`ete da objasnite zo{to...?
 Mo`ete da napi{ete vo svoi zborovi...?
 Kako bi go objasnile...?
 Mo`ete da napi{ete kratok osvrt...?
 [to bi mo`elo da se slu~i sledno...?
 Koj mislite deka...?
 Koja e glavnata ideja...?
 Mo`ete da pojasnite...?
 Mo`ete da go ilustrirate...?
 Dali site se odnesuvaat kako .......?
(Pol, U~ewe kako da se razmisluva, razmisluvawe kako da se u~i, str. 12)

45. Pra{awa za primenuvawe
 Znaete li drug primer za...?
 Mo`ete li da grupirate spored karakteristiki kako...?
 Koi faktori bi gi izmenile ako...?
 Koi pra{awa bi gi postavile za...?
 Mo`ete li da razviete set od instrukcii za... vrz
osnova na dadenite informacii?
(Pol, U~ewe kako da se razmisluva, razmisluvawe kako da se u~i, str. 13)

46. Pra{awa za analizirawe
 Koi nastani ne bi se slu~ile?
 Da se slu~e{e..., kakov }e be{e krajot?
 Kako e... sli~no so...?
 [to drugo bi mo`elo da se slu~i?
 Zo{to se slu~ija promenite?
 Mo`ete da objasnite {to se slu~ilo koga...?
 Koi se nekoi od problemite na...?
 Mo`ete da razgrani~ite pome|u...?
 Koi se nekoi od motivite za...?
 Kade e presvrtot?
 Vo {to e problemot so...?
(Pol, U~ewe kako da se razmisluva, razmisluvawe kako da se u~i, str. 13)

47. Pra{awa za vrednuvawe
 Dali postoi podobro re{enie za...?
 Procenete ja vrednosta na... [to mislite za...?
 Dali mo`ete da go odbranite va{iot stav za...?
 Dali mislite deka ... e dobra ili lo{a rabota?
 Kako }e se spravevte so...?
 Kakvi promeni na... bi prepora~ale?
 Dali veruvate...? Kako bi se ~uvstvuvale ako...?
 Kolku se... efektivni?
 Koi se posledicite...?
 Kako }e vlijae... vrz na{ite `ivoti?
 Koi se pozitivnite i negativnite strani na...?
 Zo{to e vredno...?
 Koi se alternativite?
 Koj }e dobie a koj }e izgubi?
(Pol, U~ewe kako da se razmisluva, razmisluvawe kako da se u~i, str. 14)

48. Pra{awa za sozdavawe
 Mo`ete da osmislite... da...?
 Dali gledate mo`no re{enie na...?
 Dokolku imate pristap do site izvori, kako bi se spravile so...?
 Zo{to ne osmislite va{ na~in da...?
 [to bi se slu~ilo dokolku...?
 Na kolku na~ini mo`ete da...?
 Mo`ete da sozdadete novi i neobi~ni primeni za...?
 Mo`ete da razviete predlog koj bi...?
(Pol, U~ewe kako da se razmisluva, razmisluvawe kako da se u~i, str. 14)

49. Sega ste vie na red...
 Da ja koristite Blumovata matrica i ovie bele{ki za da
go isplanirate brojot na aktivnosti ili pra{awa za
sekoe nivo od taksonomijata.
 Mo`ete da odberete da go koristite kontekstot ili
temata na ovoj termin ili mo`ete da se koncentrirate
na istite od sledniot termin.
 Da rabotite so va{iot kolega nastavnik.
 ]e go iskopiram ova za na{ata papka za ve{tini za
razmisluvawe za sekoj da mo`e da gi pro~ita na{ite
BRILIJANTNI idei.
PRIJATNA ZABAVA!

50. Kako se vklopuva sevo ova?
Blumova
revidirana
taksonomija

51. Sozdavawe Zelena {apka, klu~ za konstruirawe, Skamper,
sme{en klu~, kombinatorski klu~, klu~ za
izmisluvawe.
Vrednuvawe
Klu~ za yid od cigli, matrica za donesuvawe odluki,
dodeluvawe prioriteti.
Analizirawe @olta {apka, crna {apka, Venov dijagram, klu~ za
sekojdnevnost, klu~ za sliki, grafikon ipsilon,
kombinatorski klu~.
Primenuvawe
Sina {apka, bura od idei, klu~ za razni primeni, klu~
za obratno nabrojuvawe, grafikon.
Razbirawe
Grafi~ki organizeri, klu~ za varijacii, obratno
nabrojuvawe, mre`i (inspiracija)
Pomnewe Bela {apka, azbu~en klu~, grafi~ki organizeri,
akrostih, podreduvawe, bura od idei, klu~ za
pra{uvawe.

52. Integriran pristap: Blum i
inteligenciite
 Planirawe niz {este nivoa na razmisluvawe
(Blum) i osumte razli~ni na~ini na znaewe i
razbirawe na svetot (Gardnerovite inteligencii).
 Pomo{ vo dostignuvaweto na izbalansirana
programa od aktivnosti koi odgovaraat na
mo`nostite i interesite na site u~enici.
 Seopfatno planirawe.
 Sekoja praznina od matricata ne mora da se
popolni.
SEGA STE VIE NA RED!

53. Ovoj svet e samo
slikarsko platno za na{ite
fantazii.
(Henri Dejvid Toro)

54. Blum na internetot
 Blumova (1956) revidirana taksonomija
http://rite.ed.qut.edu.au/oz-teachernet/training/bloom.html
Odli~en voved i objasnuvawe na revidiranata taksonomija od Majkl Pol na sajtot oz-TeacherNet napi{an za elektronskiot
kurs za povisoki ve{tini za razmisluvawe QSITE 2000. Pol gi objasnuva terminite i nudi seopfaten pogled na
potkategoriite zaedno so nekoi predlo`eni pra{awa ~ija cel e da pottiknat razmisluvawe koe e specifi~no za sekoe
nivo od taksonomijata. Isto taka se nabrojani predlo`eni mo`ni aktivnosti i u~eni~ki proizvodi.
 Blumova revidirana taksonomija
http://coe.sdsu.edu/eet/articles/bloomrev/index.htm
U{te eden korisen sajt za nastavnici so korisni objasnuvawa i primeri za pra{awa od Kolexot za obrazovanie pri Dr`avniot
Univerzitet na San Diego.
 Taksonomija na integracijata na tehnologijata
http://education.ed.pacificu.edu/aacu/workshop/reconcept2B.html
Ovoj sajt go izgradi Centarot Berglund za internet studii pri Univerzitetot Pasifik i pretstavuva hrabar napor za da se
povrzat IKT (informaciskite i komunikaciskite tehnologii) so u~eweto preku Blumovata revidirana taksonomija za
obrazovni celi (Anderson i dr., 2001). Taksonomijata koja e pretstavena na ovoj sajt e osmislena da gi pretstavuva
razli~nite kognitivni procesi koi mo`at da se olesnat so integracijata na IKT vo procesite na predavawe i u~ewe.
 Kriti~ko i kreativno mislewe - Blumova taksonomija
http://eduscapes.com/tap/topic69.htm
Ovoj sajt e del od Eduscape.com i vklu~uva definitiven pregled na kriti~koto i kreativnoto mislewe zaedno so toa kako
Blumovite domeni na u~ewe mo`at da se otslikaat na proekti ispolneti so tehnologija. Mnogu drugi vrski do izvori za
poddr{ka na Blumovata taksonomija na internetot, kako i istra`uvawa i studii za ve{tini za razmisluvawe. Vredi da se
pogleda.

55. Toj koj u~i no ne
razmisluva e izguben
(Kineska pogovorka)