Za zapečkom, 13. del

1. Milena Kordež na množičnem teku na
smučeh, 60 km in 25 km Dolomitenlauf
(Dolomitski tek) v Italiji 24. januarja 988.
Milena Kordež in mass cross-country, 60
km and 25 km Dolomitenlauf (Dolomiti
Cross-Country), in Italy January 24, 1988.

2. Milena Kordež, članica Jugoslovanskega
olimpijskega moštva leta 1976 in danes učiteljica
teka na smučeh – članica demonstratorske vrste
Združenja učiteljev in trenerjev smučanja
Slovenije, je bila nosilka olimpijske bakle v
Škofji Loki za olimpijske igre v Sarajevu leta
1984.
Milena Kordež, member of the Yugoslav
Olympic Team in Innsbruck in 1976 and today
cross-country ski instructor – member of the
DEMO Team of Ski Instructors and Trainers
Association of Slovenia, carried the olympic
torch in Škofja Loka before the start of the
Winter Olympic Games in Sarajevo in 1984.

3. Gregor Klančnik je bil pred drugo vojno
državni prvak v nordijski kombinaciji, po
vojni zvezni trener in kasneje kapetan za
teke ter v vodstvu Smučarske zveze
Slovenije in Smučarske zveze Jugoslavije.
Kot prvi Slovenec se je udeležil znanega
Vasaloppeta leta 1973, ko je imel 60 let.
Gregor Klančnik was national champion
in nordic combination before the Second
World War, federal coach and federal
captain of the National Cross-Country
Team and member of the Presidium of
Slovenian Ski Association and Yugoslav
Ski Association. He was the first
Slovenian who participated in the
Vasaloppet in 1973 when he was 60 years
old.

4.
Ferdo Kravanja, star 80 let, se je udeležil 2.
Filipovega teka, tekmovanja smučarjev po
starem, v Trnovskem Gozdu. Prireditelji so
sneg ponoči nanesli iz gozda, da so izvedli
tekmo, saj je bilo drugje vse zeleno.
Ferdo Kravanja, 80 years old, partcipated at
the 2nd
Filip's Cross-Country competition of
old-time skiers on Trnovski Gozd . The
organizers brought the snow from the in
forest to provide the competition while
nature all about was green.

5. Aleš Guček, 2016
Za zapečkom
Orumenele podobe slovenskega
smučanja, smučine učiteljev in
trenerjev smučanja na vseh
smučarskih področjih
From Chimney Corner
Illustrated History of Slovenian Skiing,
Ski Instructors‘ and Trainers‘ Tracks in
all Skiing Fields
9. DEL
PART 9

6. Tekmovanja v skokih na smučeh
Ski Jumping Competitions

7. Načrt 15 m skakalnice v Bohinjski Bistrici, ki so ji rekli »Žižkova« po
načrtovalcu te prve skakalnice v Sloveniji, zgrajene leta 1920. Na njej je bilo
leto kasneje izvedeno prvo državno prvenstvo Jugoslavije »raz skakalnico«.
The design of the 50 feet ski-jumping hill in Bohinjska Bistrica, called
»Žižkova«. Designed by Žižek, it was the first one built in Slovenia 1920.
The first Yugoslav Ski-jumping Championships took place on it one year
later.

8. Žižkova 15 m skakalnica v Bohinju leta 1921. Kamen v mostičku med
lesenimi stebri še ni bil vgrajen.
Žižek's 15 m (50 feet) ski-jumping hill in Bohinj in 1921. Stones were not
built-in yet between timber parts of the take-off.

9. Odličen telemark odskok na skakalnici
na državnem prvenstvu Jugoslavije leta
1921 na mostičku, ki je bil zgrajen iz
lesenih hlodov in zapolnjen z velikimi
klesanimi kamni.
Excellent Telemark style of the take-off
on the ski-jumping hill at the Yugoslav
Championships in 1922. The take-off
part was built with tree thrunks and filled
in with shaped stones.

10. Inž. Jaroš iz zagrebškega kluba Concordia
je bil četrti v skokih (zadnji) na državnem
prvenstvu leta 1921 v Bohinju. Zagrebčan
Dušan Zinaja iz kluba HAŠK je odstopil,
ker zlomil med skoki smuči.
Jaroš from the Club Concordia
(Zagreb,Croatia) was last of four
competitors in ski-jumping at the Yugoslav
Championships in Bohinjska Bistrica in
1921. Dušan Zinaja, member of the club
HAŠK (Zagreb, Croatia) withdrewed
because he broke his skis at the ski-
jumping competition.

11. Akademik Ivo Kavšek je odskočil leta 1921
na prvem državnem prvenstvu v Bohinjski
Bistrici. Bil je tretji, kljub temu, da je skočil
najdalj – 13 m, vendar s padcem.
The academic Ivo Kavšek at the Yugoslav
Championships in Bohinjska Bistrica in 1921.
He gained third place though he jumped the
longest length (43 feet) but he fell.

12. Državni prvak Jugoslavije 1921 Jože Pogačar
po doskoku na »Žižkovi« skakalnici v
Bohinjski Bistrici, ko je dosegel državni
rekord 9 m. Američan Henry Hall je istega
leta skočil v Revelstoku (Kanada) najdlje na
svetu 69,8 m.
National champion Jože Pogačar after the
landing on »Žižkova« ski-jumping hill in
Bohinjska Bistrica in 1921 when he reached
30 feet and with this length the first Yugoslav
ski-jumping record. The American Henry
Hall jumped the same year 233 feet in
Revelstoke, Canada the longest jump on skis
in the world.

13. Jože Pogačar, državni prvak v skokih leta 1921 v Bohinjski Bistrici, je bil član
Sportnega kluba Ilirija iz Ljubljane, ki je imel izredno močno smučarsko
sekcijo. Najdaljši skok 9 m na državnem prvenstvu Jugoslavije leta 1921. Prvak
je dosegel oceno 2.9545, drugo uvrščeni akademik Jože Dolenc pa 2. 9775.
Zmagal je tekmovalec z manjšim številom točk!
National champion in Bohinjska Bistrica in 1921 Jože Pogačar was a member of
Sport Club Ilirija from Ljubljana which had a very powerful section of skiers.
Pogačar was national champion in ski-jumping with note 2.9545 points. Second
place went to academic Jože Dolenc with 2.9975 points. The competitor with
less points gained the race!

14. Bavarec Bogner je bil drugi na tekmi v Kranjski Gori 28. februarja 1932.
Bogner from Bavaria (Germany) was second at the competition in Kranjska
Gora on February 28, 1932.

15. Bavarec Bogner je bil drugi na tekmi v
Kranjski Gori 28. februarja 1932.
Bogner from Bavaria (Germany) was
second at the competition in Kranjska Gora
on February 28, 1932.

16. Skakalci pod Hanssnovo skakalnico v Bohinju po letu 1930. Četrti z
leve je odličen smučar iz Bohinja Tomaž Godec, ki je padel kot partizan
v bitki med 2. svetovno vojno.
Ski jumpers below Hanssen's ski-jumping hill in Bohinj after 1930. An
excellent skier Tomaž Godec from Bohinj (fourth from left) was killed
as partisan on the battlefield in the Second World War.

17. Skakalnica na Rakovniku v Ljubljani, ki jo je zgradil leta 1932 Smučarski klub
Ljubljana.
Ski-jumping hill on Rakovnik in Ljubljana, built by Ski Club Ljubljana in
1932.

18. Zdenko Švigelj je zmagal na skakalnici v Kranjski Gori, ki so jo zgradili v
zimi 1925/26. Zmagal je z 10 m skokom. Na njej so skakali tudi po drugi
svetovni vojni vsi tekmovalci, tudi tekači in alpski. Na sliki tekač Milan
Dekleva okoli leta 1948.
Zdenko Švigelj won long jump the jumping competition in Kranjska Gora
on the ski-jumping hill built in 1925/26 with 33 feet. All ski competitors
were jumping on the same hill after the Second World War, cross-country
and alpine skiers too. Cross-country competitor Milan Dekleva seen here
about 1948.

19. Skakalci Smučarskega kluba Ljubljana
pripravljajo okoli leta 1935 na Pokljuki
malo skakalnico iz snega za trening
doskoka, preden bodo trenirali na 40 m
skakalnici.
Ski jumpers of Ski Club Ljubljana were
making a little ski-jump made of snow on
Pokljuka in 1935 just for the training of
landing before they trained on the 130 feet
ski-jumping hill.

20. Vstopnica za Anteja Gnidovca-Botra za skoke na skakalnici na
Holmenkollnu (Oslo, Norveška) za tekmo 28. februarja 1930. Gnidovec je
tega leta Norvežanom podaril en par starih bloških smuči za njihov smučarski
muzej.
The entry ticket for Ante Gnidovec-Boter for the competition in ski-jumping
at Holmenkollen (Oslo, Norway) on February 28, 1930. Gnidovec gave a pair
of old Bloke skis to the Norwegians for their ski museum.

21. Vodstvo Športnega kluba Ilirija se je leta 1929 odločilo zgraditi svoj
lastni dom na Slatni v Planici in so 1. decembra 1930 izdali 1.000
brezobrestnih obveznic v višini 100 din za gradnjo doma.
The leaders of Sport Club Ilirija decided to built their own lodge on
Slatna in Planica in 1929 and they issued 1.000 debenture-bonds in the
amount 100 din each for the construction of the lodge without any
return interest on the bonds.

22. Bazen Doma Ilirija je pozimi sameval, je
pa bila pozimi sončna stran dobrodošla za
sončenje gostov.
The swimming pool of the Lodge Ilirija
stood unused in winter but it was a
pleasant place in the sun for the guests sun
bath.

23. Depandansa Doma Ilirija v Planici je bila zgrajena leta 1935.
Dom Ilirija (Lodge Ilirija) in Planica was enlarged with a new building in 1935.

24. SPORT Hotel na Pokljuki (1.315 m), ki ga je zgradil leta 1933 Smučarskim
klub Ljubljana, je bil začetek novega smučarskega središča v Sloveniji. Nudil
je ugodne pogoje za smučarske teke, alpsko smučanje, smučarske ture in skoke
na smučeh. Svetovni pokal v biatlonu je organiziran vsako leto na Pokljuki.
The SPORT Hotel on Pokljuka (4.380 feet) built by Ski Club Ljubljana in 1933
was the start of new ski center in Slovenia. There were perfect conditions for
cross-country, alpine skiing, touring on skis and ski-jumping. A biathlon world
cup is organized every year on Pokljuka.

25. Gospodar SPORT Hotela Bogdan Zupan je leta 1940
napisal predsedniku Smučarskega kluba Ljubljana
Anteju Gnidovcu-Botru poročilo na razglednici: »Dragi
Ante! Nimam pisemskega papirja. V tečaju vse v redu.
Kuham in delam. Več Ti pove Šramel. Do zdaj sem
kasiral na vstopnini, čajih in drugo še 250 din. Uredil
bom vse. Bil sem močno prehlajen 4 dni 38o
C«. Podpis:
Bogdan.
Bogdna Zupan, maître d'hotel of the SPORT Hotel
Pokljuka reported to the president of Ski Club Ljubljana
Ante Gnidovec-Boter: «Dear Ante, I have no note
paper. The ski course is running O.K. I am cooking and
working. Šramel will tell you more. I cashed the
admission fees and another 250 din. I shall arrange all. I
caught cold for 4 days with 38o
C.« Signed: Bogdan.

26. V dolini Planice je bila zgrajena okoli leta 1930
najprej 40 m skakalnica tik ob železniški progi
Jesenice-Trbiž. Avtor Delkin.
A 130 feet ski-jumping hill was built in the
Planica Valley in 1930 close to the railway line
Jesenice (Slovenia, Yugoslavia)-Tarvisio (Italy).
Author Delkin.

27. Mlada Rado Istenič in Franc Palme (desno v puloverju Smučarskega kluba
Ljubljana). Oba sta bila olimpijca leta 1936. Istenič je izdeloval med obema
vojnama in po drugi vojni smučarske maže pod imenom TEMPO, posebno
odlične za teke na smučeh, ki jih je preskušal sam v Tivoliju v Ljubljani. Franc
Smoleju so zelo koristile na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah.
Rado Istenič and Franc Palme (standing on left with pullover s of Ski Club
Ljubljan). They were members of the National Olympic Team in 1936. Istenič
manufactured ski waxes named TEMPO between the two World Wars. The
waxes were excellent for cross-country and Istenič tested them himself in Tivoli,
Ljubljana. Franc Smolej using Slovenian waxes did well world and olympic
competitionms.

28. Norveški skakalci z domačini v Planici leta 1934 (z leve zgoraj): Johanca
Rabič, Birger Ruud, deček Boris Dernič, Sigmund Ruud, deček Janko
Dernič, Jože Košir, Minca Rabič, Sverre Kolterud; (z leve čepijo): Ivan
Komar, Sigmund Guttormsen, Øyvind Alstad.
Norwegian ski jumpers with the Planica locals in 1934 (from left
standing): Johanca Rabič, Birger Ruud, boy Boris Dernič, Sigmund Ruud,
boy Janko Dernič, Jože Košir, Minca Rabič, Sverre Kolterud; (crouching
from left): Ivan Komar, Sigmund Guttormsen, Øyvind Alstad.

29. Norvežani leta 1934 v Planici pred shrambo
za smuči (z leve): Radmod Sørensen, Birger
Ruud, Øyvind Alstad in Sigmund
Guttormsen. Zanimiv je napis SMUČI, po
skandinavsko SKIS.
Norwegian in front of the depositary for skis
in Planica in 1934 (from left): Radmod
Sørensen, Birger Ruud, Øyvind Alstad and
Sigmund Guttormsen. Extraordinary is the
table above »SMUČI« (SKIS).

30. Norveški skakalci so bili dobri tudi v alpskem smučanju. Zato so odšli smučati
leta 1934 za sprostitev na plaz nad Domom Ilirijo v Planici (z leve): Øyvind
Alstad, Sigmund Guttormsen in Birger Ruud.
Norwegian ski jumpers were good alpine skiers too. Therefore they went to ski
for pleasure on the slope with eternal snow above Lodge Ilirija in Planica in
1934 (from left): Øyvind Alstad, Sigmund Guttormsen and Birger Ruud.