Prosojnice o smučanju za otroke. Od zgodovine do danes. Drugii del. Pripravil Aleš Guček za mlade smučarje.

1. Zgodovinski zavoji
slovenskih smučarjev
Pripravil: Aleš Guček – Smuček
marec 2014
Svetovno znana „nova“
bloška smučarja pred
45.000 gledalci v
Planici leta 1997.

2. Slovenci smo smučanje prevzeli kot narodni šport. Na
svetu smo znani po osvojenih kolajnah, a manj zaradi
veliko posebnosti, ki so izjemne. Zaradi smučarskega
pionirstva, posebnosti in zaradi razvoja smučanja, ki so
ga prevzeli drugi smučarski narodi.
Pozorno poglejte in si (vsaj malo) zapomnite zaradi
ponosa bit slovenski smučar:
• Bloško smučanje, zibelka smučanje v Srednji Evropi,
1689
• Bajtarstvo, ki pomeni zimski najem pastirskih stanov,
nikjer na svetu, 1930,
• Rojstvo in razvoj smučarskih poletov, Planica 1934,
• Edine partizanske smučarske tekme na svetu, 20. in
21. januar 1945 v Cerknem,
• Začetek alpskega smučanja slepih na svetu, 1950.

3. Janez Vajkard Valvasor je opisal bloško smučanje leta 1689 v
svoji knjigi Slava Vojvodine Kranjske. Prebivalci Blok so zaradi
visokega snega uporabljali smuči za gibanje po mrzli globoko
zasneženi planoti. Hodili so v mlin, da so dali mleti pšenico,
drseli iz ene vasi v drugo, smučali so k maši, na smučeh
pokopali mrtve, drsali na smučeh v gozd po veje za kurjenje peči.
So se pa tudi zabavali, tekmovali med seboj, kdo je hitrejši, kdo
bolje naredi zavoj. Nikoli niso imeli tekem, kaj šele merili čas ali
dolžine skoka.
Bloško smučanje se ni spreminjalo dolga stoletja. Ostalo je
vedno enako, kot na začetku. Zato ga imenujemo ljudsko
smučanje za razliko od športnega in tekmovalnega smučanja.
Zadnjih štirideset let se nekateri učitelji smučanja v Sloveniji
trudijo obuditi staro smučanje z Bloške planote in nastopajo po
Sloveniji, Italiji, Avstriji, Nemčiji in celo na Japonskem.
Pravi Bločani so ustanovili svojo skupino in prvič nastopili
leta 2002 na Kaninu na tekmi smučarjev po starem.

4. Na poti na obisk v sosednjo vas in na poti v mlin.

5. Bloške smuči so bile enostavne, narejene iz lesa, brez
stranskega loka. Dolge so bile od 150 do 160 cm, debele
od 1,2 do 2,0 cm in široke od 10 do 12 cm. Ko so prednji
del, krivino, omehčali v kotlu z vrelo vodo, so smučko
privezali na lestev, da se je smučka posušila in krivina
dobila končno obliko. Bloška smučka na znamki.

6. Streme je enostavno, ko
se čevelj lahko premika
levo in desno, naprej in
nazaj. Vez pa trdno
„objame“ čevelj. Tu so
bloška stremena, usnjeni
prstni trak ali pletena šiba.

7. Bloški smučar bo v Tržiškem muzeju od aprila 2014 naprej.
Bločan je uporabljal en sam kolec, na katerega se je opiral
med hojo ali se nanj naslonil med zavoji. Desno bloška
smučarja med zavojem.

8. Slovenski učitelji smučanja so prikazali leta 1979 bloško
smučanje na Japonskem. Desno skupina bloških
smučarjev iz Nove vasi na Blokah, Kanin, 2002.

9. Slovenska slikarja Maksim Gaspari (slika levo) in Mišo
Strman, sedaj živeč na Blokah, sta takole videla bloške
smučarje.

10. Mišo Strman je bloškega smučarja vžgal v glino. Desno
je ena izmed risb otrok z Blok, ki so se udeležili
risarskega tekmovanja s podobami bloških smučarjev.
Ali znate narisati današnje smučarje – tekmovalce?
Poskusite!

11. Velika planina. Na sliki je majerca. To je kravja pastirica, ki
pase živino in tudi pomolze krave. Jeseni so šli pastirji in
majerce s planine v dolino s čredo vred. Pastirski stanovi
(skromne koče) so ostale prazne. Smučarji so jih pozimi od
leta 1930 vse do danes vzeli v najem in tam za konec tedna
ali počitnice bivali in smučali. Nadeli so si ime po bajtah
(kočah) - bajtarji.

12. Slikar Hinko Smrekar je bajtarje narisal z oljem na platno.
Zima na Veliki planini je bila včasih zelo huda. Ko se je
spustila megla, je bilo nevarno hoditi naokoli, ker so se
smučarji velikokrat izgubili in skoraj izgubili življenje
(slika desno v soncu).

13. Planica nad Ratečami je zibelka smučarskih poletov, ki jih
je vpeljal leta 1934 znani smučar Joso Gorec (slika desno
na turnem smuku v Triglavskem pogorju) in pregovoril
Mednarodno smučarsko zvezo, da jih je leta 1938 uvrstila
v mednarodno smučarsko družino. Prvo 90 mamutsko
skakalnico, kot so ji tedaj rekli, je načrtoval in zgradil Ivan
Rožman. Norvežan Birger Ruud je leta 1934 poletel 92 m
daleč – nov svetovni rekord!

14. Za tedaj velika množica gledalcev (okoli 5.000) se je zbrala
pod skakalnico (letalnico) v Planici, da so videli rekordni
polet Birgerja Ruuda, 92 metrov (slika desno).

15. Primerjava največjih skakalnic (letalnic) na svetu leta 1935
(z leve, črta 100 m): Vikersund na Norveškem, Ponte di
Legnu v Italiji in naša Planica.

16. Stanko Bloudek je narisal 106 metrsko letalnico, na
kateri je komaj 17 letni Avstrijec Sepp Bradl – Buwi
marca 1936 kot prvi poletel preko 100 metrov, natančno
101,5 metra. Slika levo Bloudkova velikanka v Planici in
Stanko Bloudek desno.

17. Avstrijec Sepp Bradl – Buwi med doskokom svetovnega
rekorda 101,5 metrov leta 1836 v Planici. Zraven Bradlov
portret nekaj let pozneje.

18. Partizanske smučarske tekme so bile v veleslalomu,
skokih in patruljnem teku 20. in 21. januarja 1945 v
Cerknem. Patruljni tek je predhodnik biatlona. Po trije
smučarji tekači so hkrati startali, skupaj streljali v tarče
na sredi proge za tek in morali skupaj prečkati cilj.

19. Tine Košir je leta 1950 vodil tečaj gimnazijcev na
Gorjušah. Med njimi je bil slepi Pavle Janežič. Tine mu je
pripel smuči in začela sta alpsko smučati v parčku. Prva
na svetu! Prvi tečaj je bil leta 1953 na Okroglem pri Kranju.
Učitelj Tine si je zlomil nogo, šel v bolnišnico po mavec in
učil naprej.

20. Levo: Slepi Matevž Kebe je bil izredno dober smučar in
tekmovalec. Leta 1967 je zmagal v kategoriji slepih na
množičnem smučarskem teku na Norveškem. Alpsko
smučanje slepih se je iz Slovenije širilo po svetu. Komur
ni šlo paralelno smučanje, si je pomagal s pluženjem
(slika v sredini).
Desno: Slepi Štefan Hudolin je na
državnem prvenstvu v teku večkrat
padel in bil premočen. Spremljala ga
je olimpijka v teku na smučeh Milena
Kordež.

21. S starim slovenskim
smučarskim pozdravom
SMUK !