Podnebne spremembe so znanstveno dokazano dejstvo. Meritve kažejo, da se podnebje spreminja hitreje od pricakovanj in da so posledice hujše od predvidevanj. Prizadele bodo vse države, najhuje verjetno ravno najbolj revne in zato najbolj ranljive. Slovenija je del sveta in zato tudi nam posledice ne bodo prizanesle. V tem trenutku najboljša priložnost cloveštva je sprejem novega global-nega podnebnega dogovora. Z aktivno držo jo lahko Slovenija izkoristi že decembra 2009 na konferenci Združenih narodov v Kopenhagnu.

1. Razstava: Do kam seže Slovenija? Podnebne spremembe — izzivi in priložnosti 1
uvodni pano [ ] Ljubljana, december 2009
Organizator/Organiser
Republika Slovenija
Služba Vlade Republike Slovenije
za podnebne spremembe /
The Republic of Slovenia
Government Office of the Republic
of Slovenia of Climate Changes
Idejna zasnova, realizacija in
izvedba razstave/Outline scheme and realisation
Okoljski center, klub za uveljavljanje trajnostnega razvoja
Environmental Centre, club for the establishment of
sustainable development
Oblikovanje/Design
Lukatarina, oblikovalski studio
Lukatarina, design studio
Obdelava besedil/Text processing
Rdeci oblak, razvoj vsebin za komunikacijo
Rdeči oblak, development of communication contents
December 2009
How far can Slovenia reach?
Climate changes: challenges and
opportunities
Podnebne spremembe so znanstveno Climate changes are a scientifically
dokazano dejstvo. Meritve kažejo, da proven fact. According to the
se podnebje spreminja hitreje od monitoring, our climate is changing
pričakovanj in da so posledice hujše more rapidly than expected and the
od predvidevanj. Prizadele bodo vse effects are much more serious than it
države, najhuje verjetno ravno najbolj has been anticipated. The effects are
revne in zato najbolj ranljive. to be felt by all countries, of which
those poorest and therefore most
Slovenija je del sveta in zato tudi nam vulnerable are likely to suffer most.
posledice ne bodo prizanesle.
Slovenia is part of the world and will
V tem trenutku najboljša priložnost therefore not be spared in sharing the
človeštva je sprejem novega global- consequences.
nega podnebnega dogovora. Z aktivno
držo jo lahko Slovenija izkoristi že At the moment, the best opportunity
decembra 2009 na konferenci for mankind is to adopt the new global
Združenih narodov v Kopenhagnu. climate agreement. By taking an active
kamseže
stance, Slovenia could seize this
opportunity already in December 2009
at the United Nations conference in
Kopenhagen.
Do
Slovenija
?
Podnebne
spremembe
—izzivi in
priložnosti

2. Razstava: Do kam seže Slovenija? Podnebne spremembe — izzivi in priložnosti 2
pano [ ] Ljubljana, december 2009
Povezava koncentracij TGP s temperaturo ozračja Vir: Revija Science
600 ppmv
..............................................................
čez 45 let ob nadaljevanju
energetskih trendov
387 ppmv
.............................................................. 600 ppmv
danes
500 ppmv
280 ppmv
.............................................................. 400 ppmv
ob začetku
industrijske revolucije
koncentracije CO₂ [ppmv delcev na milijon]
300 ppmv
280 ppmv
240 ppmv
200 ppmv
15°C
160 ppmv
7°C
temperature [°C]
Homo sapiens industrijska revolucija
600.000 500.000 400.000 300.000 200.000 100.000 0 LETA
v preteklost
Zdaj že nekaj časa vemo: koncentracija CO₂ v ozračju in Spremembe temperatur in koncentracije CO₂
povprečna globalna temperatura sta soodvisni. Razmerje je
1.0°C
zapleteno, a je njegov najpomembnejši učinek vendarle zelo
jasen: več CO₂ v ozračju pomeni višjo globalno temperaturo. 0.8°C
temperature kopnega
0.6°C 380 ppmv
V zadnjih 650.000 letih koncentracija CO₂ v atmosferi ni nikoli presegla 0.4°C
vrednosti 300 delcev na milijon, danes jih dosega 387. Temu trendu temperature oceanov
neizprosno sledi tudi temperatura: v zadnjih 100 letih se je na globalni 0.2°C 360 ppmv
ravni povišala za 0,74 °C, in če bomo vztrajali pri obstoječem načinu 0°C
življenja, se lahko do konca stoletja povprečna globalna temperatura -0.2°C 340 ppmv
dvigne tudi za 6 °C. koncentracije CO₂
-0.4°C
Pomembno je tudi vedeti, da se Slovenija segreva dvakrat -0.6°C 320 ppmv
hitreje od svetovnega povprečja.
1960 1970 1980 1990 2000 2010 LETO
Odstopanje temperature kopnega in oceanov v obdobju 1880– Rast koncentracije ogljikovega dioksida na observatoriju Mauna
2008 glede na referenčno obdobje 1951–1980. Neprekinjeni črti Loa na Havajih od začetka sistematičnih meritev l. 1958. Sezon-
predstavljata drseči petletni povprečji. S slike je razvidno hitrejše sko nihanje je odraz sezonskega cikla biomase v vsrkavanju in
segrevanje kopnega in večje medletno nihanje. oddajanju ogljikovega dioksida na severni polobli.
Vir: NASA GISS (Goddard Institut za vesoljske študije) Vir: Scripps Institut za oceanografijo, NOAA/ESRL (Ameriška Na-
cionalna uprava za oceane in ozračje/Laboratorij za raziskave
zemeljskega sistema), oktober 2009
velik mora
Kako
?
biti
problem,
odzovemo
da
se
nanj

3. Razstava: Do kam seže Slovenija? Podnebne spremembe — izzivi in priložnosti pano [3 ] Ljubljana, december 2009
Emisije CO₂ ekv na prebivalca (leto 2007) Na svetu je toliko ljudi, da nosilna sposo-
Vir: http://earthtrends.wri.org/searchable_db/index.php?theme=3&variable_ID=466&action=select_countries
t CO₂ ekv na prebivalca
bnost planeta dopušča največ 2 toni izpus-
tov CO₂ na prebivalca. Ker ima vsak od nas
23,60 24
enako pravico do atmosfere, bomo v indu-
20
strializiranih državah morali bistveno
15,51 16
zmanjšati izpuste. Danes industrializirane
10,29 10,31 10,78 12
države namreč h globalnemu segrevanju
8
3,07 1,08 0,77 prispevamo levjih 80 odstotkov. Kot države,
4,52 Svetovno povprečje
2 Podnebno ravnotežje ki smo v veliki meri povzročile problem,
ZDA Rusija EU Slovenija Japonska Kitajska Afrika Indija nosimo odgovornost za njegovo reševanje.
Viri izpustov toplogrednih plinov Sloveniji
SEKTOR KONČNA RABA TOPLOGREDNI PLIN
Cestni promet 25,4%
Promet 26,9%
Letalski promet 0,5%
Železnice 0,5%
Pomorski promet 0,8%
Izgube v transformacijah in pri prenosu 2,3%
Gospodinjstva 12,2%
Električna energija 31,7%
Ogljikov dioksid (CO₂) 82,1%
in toplota Storitveni sektor 7,3%
Ostalo zgorevanje goriv 3,0%
Proizvodnja železa in jekla 2,7%
Proizvodnja aluminija 4,9%
Proizvodnja strojev in naprav 1,0%
Proizvodnja papirja in celuloze 3,1%
Ostalo zgorevanje 9,4% Proizvodnja hrane 1,3%
Proizvodnja kemikalij 2,8%
Proizvodnja cementa in apna 5,5%
Industrijski procesi 6,0%
Ostala industrija in gradbeništvo 9,7%
Predelovalne dejavnosti 10,5%
in gradbeništvo
Rudarjenje 2,3%
Ubežne emisije v energetiki 2,2% Raba energije v kmetijstvu
Kmetijska zemljišča
1,1%
3,6% Metan (CH₄) 10,20%
Kmetijstvo 9,9%
Živina in ravnanje z gnojem 6,3%
Odlaganje odpadkov 2,2%
Didušikov oksid (N₂O) 6,20%
Odpadki 3,3% Odpadne vode in ostali odpadki 1,1% F plini (HFC-ji, PFC-ji, SF₆) 1,10%
Podatki: Center za energetsko učinkovitost - Institut "Jožef Stefan", Ljubljana, www.ijs.si
Človek povzroča izpuste toplogrednih plinov predvsem s sežiganjem
fosilnih goriv, z industrijskimi procesi, s kmetijstvom in z uničevanjem
gozdov. Največja povzročitelja izpustov v Sloveniji sta proizvodnja
električne energije in toplote ter promet, v končni rabi pa industrija. Prav
v prometu pri nas emisije najhitreje naraščajo, saj so se glede na leto
1986 povečale kar za 169 odstotkov.
smo
Ali
lahko
z
zadovoljni
potjo
umazano do
uspeha
?

4. Razstava: Do kam seže Slovenija? Podnebne spremembe — izzivi in priložnosti pano [ 4 ] Ljubljana, december 2009
Pregled posledic globalnega segrevanja
Stopinje segrevanja veljajo za svetovno povprečje glede na
predindustrijsko obdobje.
6°C
izginotje večine morskega življenja
ljudje živijo le še na visokogorskih
in polarnih območjih
število prebivalstva se dramatično zniža
izginotje do 90 % vrst
5°C
najvišje temperature v zadnjih
50 milijonih letih
arktična območja so brez ledu
zaradi naraščanja morske gladine so
obmorska mesta po vsem svetu zapuščena
4°C
sproščanje ogromnih količin metana
zaradi taljenja permafrosta
večina območij južne Evrope, severne Afrike
in Bližnjega vzhoda neprimernih za življenje
gorski ledeniki v Andih, Alpah in
Skalnem gorovju izginejo
3°C
topljenje snega in ledu v gorskih verigah
po vsem svetu
poplavljanje nižje ležečih mest
ogrožena globalna proizvodnja hrane
2°C
vsakoletni poletni vročinski valovi
resna ogroženost amazonskega
deževnega gozda
Države in vlade ukrepajo prepočasi, čeprav
1°C
so posledice podnebnih sprememb z izginotje arktičnega morskega ledu,
vsakim dnem bolj dramatične. Trenutno smrt večine koral
nas tudi najbolj ambiciozne zaveze vlad iz- upad morske biotske raznovrstnosti
širjenje suš skozi subtropska območja
postavljajo velikemu tveganju – 30-odstot-
no zmanjšanje emisij, ki ga za razvite
države do leta 2020 zagovarja EU, nam
0°C
pušča le 50 odstotkov možnosti, da se
bomo izognili najbolj katastrofalnim
učinkom podnebnih sprememb.
Trenutno sprejete podnebne politike bodo
omogočile nadaljnje naraščanje emisij top-
logrednih plinov, zato lahko pričakujemo
naraščanje povprečne globalne tempera- Primerjava Triglavskega ledenika (pogled iz Begunjskega vrha) iz leta 1924 (levo) in 2007 (desno).
Foto: Josip Kunaver, arhiv GIAM ZRC SAZU
ture za okoli 0,2 °C na desetletje. Tako po-
manjkanje volje za ukrepanje se lahko ob
ambiciozni in z ogljičnimi izpusti podprti
gospodarski rasti sešteje v situacijo, ko bo
globalno segrevanje ob koncu stoletja
Bo
doseglo do 6° C. Konec stoletja lahko v tem
primeru začnemo opisovati kot konec Vir: Lynas, M., 6°C Naša prihodnost na toplejšem planetu, založba Modrijan, Ljubljana 2008
sveta, kakršnega poznamo.
stoletja konec
konec sveta
?

5. Razstava: Do kam seže Slovenija? Podnebne spremembe — izzivi in priložnosti 5
pano [ ] Ljubljana, december 2009
december Kopenhagenski podnebni dogovor Pogoj za uspešnost dogovora so ambiciozni cilji zmanjšanja izpustov indus-
trializiranih držav in zadostna ter predvidljiva finančna podpora za podnebno
ukrepanje v državah v razvoju, od tega so odvisni prispevki držav v razvoju.
Čeprav se je Slovenija v Kjotu obvezala, da bo emisije top-
Prispevek držav
logrednih plinov (TGP) v obdobju med letoma 2008 in 2012 v v razvoju
povprečju zmanjšala za 8 odstotkov, zaveze verjetno ne bo
Obveznosti
uresničila. V Kopenhagen odhaja s predlogom za 30-odstotno financiranja
zmanjšanje emisij, ki ga za razvite države do leta 2020 zago-
Cilji zmanjšanja emisij
varja Evropska unija. industrializiranih držav
ocena
december Sprejem dogovora podpisnic konvencije v Poznanju, da bodo v
Kopenhagnu dosegle splošen mednarodni dogovor.
.
december Sprejem Balijskega akcijskega načrta, katerega cilj je celovit
globalni sporazum.
.
. februar Začetek veljavnosti Kjotskega protokola.
"Slovenija je mednarodni protokol o
.
zniževanju emisij ratificirala leta
2002 in s tem v Kjotu tudi prevzela
obveznost, da emisije toplogrednih
plinov (TGP) v obdobju med letoma
2008 in 2012 v povprečju zmanjša
za 8 % glede na izhodiščne emisije
v letu 1986. Vse kaže, da z lastnimi
ukrepi ciljev ne bomo dosegli."
november Sprejetje Marakeških dogovorov, ki podrobno
določajo izvajanje Kjotskega protokola.
.
december Sprejetje in začetek mednarodnih pogajanj o pravilih izvajanja
Kjotskega protokola.
.
. marec Okvirna konvencija začne veljati, začno se pogajanja o
določitvi merljivih zmanjšanj emisij držav pogodbenic.
.
maj Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja
(UNFCCC) napove končni cilj: ustalitev koncentracije toplogred-
nih plinov (TGP) v ozračju na ravni, ki bo preprečevala nevaren
.
človekov vpliv na podnebni sistem.
Kajsmo
EMISIJE TGP v Sloveniji
5.000 10.000 15.000 20.000 v enem letu [kt CO₂ ekv]
vse
Vir: ARSO
obljubili
nismo pa
?
naredili

6. Razstava: Do kam seže Slovenija? Podnebne spremembe — izzivi in priložnosti pano [ 6
] Ljubljana, december 2009
Koristi politike
podnebnih sprememb
Nova delovna Manjši uvoz Večji nacionalni
mesta fosilnih goriv dohodek
Manjša nacionalna
zunanja zadolženost
Razvite družbe ne odlašajo. Strategija Najbolj napredne države na svetu se na
Velike Britanije napoveduje, da bo pri njih trojni problem – gospodarsko, energetsko
do leta 2020 uresničevanje prehoda v in podnebno krizo – odzivajo z usmer-
nizkoogljično družbo za 34 odstotkov janjem gospodarstev v nizkoogljično
zmanjšalo izpuste, a tudi ustvarilo 1,2 ekonomijo. Več kot 480 milijard dolarjev
milijona zelenih delovnih mest. Kar oziroma skoraj 15 odstotkov sredstev za
7 milijonov družinskih hiš bo energetsko oživljanje gospodarstev v obliki davčnih
prenovljenih, a tudi uvoz plina bo za spodbud, kreditov in dodatnega investiranja
polovico manjši. lahko tako kategoriziramo kot »zelenih«.
Vir: UMAR
Ste
ustrašili
se
izziva opazite
ali
tudi
priložnosti
?

7. Razstava: Do kam seže Slovenija? Podnebne spremembe — izzivi in priložnosti pano [7 ] Ljubljana, december 2009
Operativni plan zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 Predvideni so tudi nekateri horizontalni ukrepi, kot so sistem trgovanja
je Vlada Republike Slovenije sprejela leta 2006 in prenovila leta 2009. s pravicami do izpustov, okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z iz-
Nekateri ukrepi so se izkazali za uspešne, drugi ne. Za doseganje ciljev pusti CO₂, dodatno izobraževanje in ozaveščanje, tehnološki razvoj
podnebno energetskega svežnja Evropske unije in predvidenega oziroma raziskave ter davki, takse in regulirane cene za energijo.
dogovora v Kopenhagnu bo po letu 2012 potreben večji učinek
dosedanjih in dodatnih ukrepov.
Proizvodnja električne energije
EMISIJE TGP [kt CO₂ ekv]
8.000
7.000
in toplote 6.000
indikativni cilj na
5.000 Dejanski potek emisij
4.000 podlagi Operativnega
Povečanje okoljske učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote
3.000 programa zmanjševanja
Spodbujanje soproizvodnje toplote in električne energije
2.000 emisij toplogrednih
Povečanje proizvodnje el. energije iz OVE (obnovljivih virov energije)
1.000 plinov (OP TGP)
Spodbujanje rabe obnovljivih virov kot vira toplote (v sistemih daljinskega ogrevanja)
0
Trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (EU-ETS)
Industrija
2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 LETO
EMISIJE TGP [kt CO₂ ekv]
in gradbeništvo
4.000
3.500
3.000
2.500
Spodbujanje soproizvodnje toplote in električne energije
2.000 Dejanski potek emisij indikativni cilj
na podlagi
1.500
Izboljšanje intenzivnosi energetske rabe goriv
OP TGP
1.000
Trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (EU-ETS)
500
0
Promet
2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 LETO
EMISIJE TGP [kt CO₂ ekv]
8.000
7.000
ocena za leto 2008
6.000
5.000
4.000
Spodbujanje javnega potniškega prometa
3.000 Dejanski potek emisij indikativni cilj
Zmanjševanje izpustov osebnih vozil
2.000 na podlagi
Povečanje deleža železnic v tovornem prometu
1.000 OP TGP
Povečanje deleža biogoriv
0
Široka raba
2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 LETO
EMISIJE TGP [kt CO₂ ekv]
4.000
3.500
3.000
2.500
2.000 Dejanski potek emisij indikativni cilj
Spodbujanje rabe obnovljivih virov kot vira toplote
1.500 na podlagi
Spodbujanje energetske učinkovitosti v javnem sektorju
1.000 OP TGP
Energetska učinkovitost stavb in toplotne izolativne lastnosti gradbenih proizvodov
500
Spodbujanje soproizvodnje električne energije in toplote
0
Industrijski procesi
Energetsko označevanje in minimalni standardi
2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 LETO
EMISIJE TGP [kt CO₂ ekv]
1.600
1.400
1.200
1.000
Zmanjšanje puščanja hladiv iz hladilnih, zamrzovalnih in klimatskih
800 Dejanski potek emisij indikativni cilj
naprav in odstranevanja hladiva iz odsluženih naprav ter avtomobilov
600 na podlagi
OP TGP
CO₂ Trgovanje s pravicami do TGP
400
200
0
Odpadki
2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 LETO
EMISIJE TGP [kt CO₂ ekv]
800
700
600 Dejanski potek emisij indikativni cilj
500 na podlagi
Zniževanje deleža biorazgradljivih odpadkov
400 OP TGP
300
200
100
0
Kmetijstvo
2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 LETO
EMISIJE TGP [kt CO₂ ekv]
4.200
2.800 Dejanski potek emisij
2.400
2.000
1.600 indikativni cilj
Racionalno gojenje kmetijskih rastlin
1.200 na podlagi
Pašna reja govedi
800 OP TGP
Anaerobni digestorji
Kaj lahko
400
Povečanje učinkovitosti reje živali
0
2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 LETO
Vir: OP TGP
naredimo, kaj
lahko
spremenimo
?

8. Razstava: Do kam seže Slovenija? Podnebne spremembe — izzivi in priložnosti 8
pano [ ] Ljubljana, december 2009
Gozdovi pokrivajo več kot 60 odstotkov Slovenije in so Gozdovi lahko v podnebni bitki odigrajo pomembno
izredno naravno bogastvo: les je edina surovina, ki jo vlogo – na eni strani lahko s krepitvijo lesne zaloge
imamo v izobilju. Gozdovi so ob tem ponor ogljikovega izboljšamo vezavo ogljika v gozdnih ekosistemih, po
dioksida, les pa je tudi idealen nizkoogljični material, 0,7t O₂ drugi pa lahko z lesnimi proizvodi in gorivom
katerega obdelava in predelava lahko pripomore h gos- začnemo nadomeščati fosilna goriva.
podarskemu razvoju. Ko sintetične materiale nado- 1 m3 rasti
mestimo z lesom, privarčujemo veliko emisij CO₂.
V Slovenskih gozdovih je
o ₂ preko krepitve lesne zaloge
C Gozdovi
možno vezati še 15,8 Mt
1 t CO₂ do optimalne lesne
zaloge 330 m3/ha, ki bi
Kubični meter drevesa s lahko bila dosežena leta
procesom fotosinteze veže 2040. Po tem je zaradi
1 t CO₂, sprosti pa 0,7 t kisika. ohranjanja vitalnosti in
drugih funkcij gozdov
smiselno sekati ves letni
prirastek in z lesnimi proiz-
vodi in gorivom nadomeš-
čati fosilna goriva.
Uporaba
energije lesa »… ukrepi naj bodo takšni, da bo
Izrabljene lesne izdelke na na eni strani izboljšana vezava
Les
koncu lahko pokurimo in iz
njih pridobimo še energijo. ogljika v gozdnih ekosistemih na
drugi pa naj se izboljša raba lesnih
izdelkov zlasti za dolgotrajnejše
namene.« (Aleksander Golob)
DI
OIZVO
KU
A
AV
I PR
RJ
RJ
U
AV
K
SN
A
LE
KU KURJAVA
RJA
VA
Lesna V primerjavi z ostalimi
predelovalna
materiali, katerih proizvod-
Gospodinjstvo, Lesni izdelki v obdobju upo-
industrija
nja povzroča emisije CO₂,
uporaba lesa v gradnji
les skladišči CO₂ .
rabe še nadalje skladiščijo
in drugi leseni izdelki
CO₂ in tako dodatno prispe-
vajo k znižanju koncentracij
Neto emisija oz. absorpcija CO₂ na m³ materiala
CO₂ v ozračju. Kubični meter
lesa veže 1,1 tono CO₂.
PVC
železo
Emisije CO₂ pri gradnji hiš iz različnih materialov reciklirano železo
Razlika v emisijah aluminij
CO₂ pri gradnji lesene opeka
Lesena hiša in betonsko-železne siporeks
Hiša iz betona in železa hiše je 370 kg/m3. žagan les
kg CO₂ /m3 0 100 200 300 400 kg CO₂/m3 -5000 0 5000 10000 15000 20000 25000 30000
Viri:
- Golob, A. Nekaj scenarijev vplivov gozdne politike na kroženje ogljika na primeru Slovenije
kdo
- Tackle: Climate change: Use wood, EU Bruselj, 2006
- Pohleven, F. Pomen predelave lesa in uporabe lesnih izdelkov za blaženje podnebnih
Je
sprememb, objavljeno v : Etični potrošnik, Okotber 2009
opazil
vesta ?
les

9. Razstava: Do kam seže Slovenija? Podnebne spremembe — izzivi in priložnosti pano [9 ] Ljubljana, december 2009
Okolje se spreminja; če se hočemo odzvati in
zmanjšati škodo, se moramo prilagoditi. V 390 katastrof
naslednjih petdesetih letih bodo poplave, v letu 2006
suše in požari močno vplivali tako na gospo-
darske panoge in podjetja kot tudi na gos-
podinjstva. Ključna aktivnost Evropske unije
350
je zato krepitev odpornosti na sunke pod-
nebnih sprememb.
Ukrepamo lahko na dva načina. Zmanjšati Stoletje vremensko povezanih katastrof
moramo emisije, hkrati pa moramo sprejeti Vključuje suše, ekstremno visoke temperature, poplave, zemeljske plazove,
še ukrepe za prilagajanje zdaj že neizogib- udarne valove, divje požare in viharje.
nim posledicam. Prilagajanje že poteka, a je
razdrobljeno. Manjka strateški pristop, tak, 300
ki bo omogočil sprejetje pravočasnih in
učinkovitih prilagoditvenih ukrepov.
Vir: www.europa.gov.si
Kriteriji, po katerih so katastrofe definirane: 250
10 ali več evidentiranih smrtnih žrtev,
100 ali več ljudi je evidentirano prizadetih,
razglašeno izredno stanje,
zaprošena mednarodna pomoč.
200
150
V zadnjih 30 -ih letih je bilo -krat4
več katastrof kot v predhodnih 75-ih letih.
100
50
ŠT. NESREČ
1900 1910 1920 1930 1940 1950 1960 1970 1980 1990 2000 2007 LETO
Vir: Center za raziskave razširjenosti katastrof
Kdo nas
bo zavaroval pred
posledicami
kratkovidnosti
?