Narodnostne razmere v Slovenskih goricah
pred nastankom Kraljevine SHS
13. sociološka delavnica
SPOMIN NA PRETEKLOST
ČASOVNOST NEČASOVNEGA
Kamnik 29, marec 2007

Slovenske gorice
 Večidel nacionalno precej homogene
 stanovsko razvejane
– kmetje
– kajžarji, (žalarji, kočarji)
– viničarji (vajncerli)
– hlapci, dekle
– obrtniki in trgovci le v trgih

Občevalni jezik v slovenjegoriških
občinah leta1910
0
200
400
600
800
1000
1200
Selnica
ob
M
uri
PlačCeršak
PesniškidvorG
rišova
Jarenina
Sp.Jakob.DolPernica
Šentilj
Jurijob
Pesn.
Vukovskidol
Zgornja
K
ungota
Zg.Jakobskidol
Korena
Krem
berg
Senarska
Sp.Voličina
Sv.Trojica
Sv.A
ntonBenedikt
Sv.Jurijv
Slg.Lenart
Trije
K
ralji
Zg.R
očica
Zg.Voličina
Zg.PorčičLjutom
er
Jeruzalem
O
rm
ož
Velika
N
edelja
nemški j.
slovenski j.

Razmerje med slovenskim in nemškim
občevalnim jezikom v nekaterih krajih
Ceršak Jarenina
Lenart Ormož

Druga polovica XIX. stoletja
 Slovenci in Nemci žive sprva “dokaj složno”
 razcvet slovenskega narodnega gibanja
 Taffejeva vlada
 pojav nemških “obrambnih organizacij
 razvoj “mladeniškega gibanja

Ustanovitve bralnih društev ob
severni meji
 1887 Videm ob Ščavnici
 1890 Jarenina, Voličina
 1891 Vitomarci, Kapela
 1893 Šentilj
 1894 Cekvenjak, Negova, Gor. Radgona
 1896 Korena
 1897 Velka
 1899 Sv. Ana, Benedikt sklene se veriga bralnih društev od Šentilja do Ljutomera.
 1902 Jurovski dol
 1903 Malečnik
 1904 Trnovska vas
 1906 Jakobski dol, Apače
 1907 Vurberk, Sv. Martin
 1908 Sv Trojica, Lenart

Deutscher Schulverein
 Ustanovljen 1880 na Dunaju;
 Abwehrkampf na narodnostnih mejah,
sprva dokaj liberalno društvo, ki se v
90-h radikaizira
 Ustanavlja šole
 Sep. 1880 20.000 članov.
 Leta 1904 : 70.000 članov.
 Leta 1911: 190.000 članov
 1910 : 1.108.919 K dohodkov
 Do leta 1914 zgradi 17 šol, v 26 krajih
podpira gradnjo nemških šol
 Vzdrževal 13 šol, 6 vrtcev, 100 šol
prejema finančno podporo.
 V 24 krajih je naselil nemške sirote, da
je zagotovila dovolj šolarjev

Šole, ki jh je Deutscher
Schulverein izgradil ali
podpiral v Slov. goricah

Südmark
 Nemško obrambno
društvo ustanovljeno v
Gradcu 24. novembra 1889
 Nudi gospodarsko pomoč
Nemcem na narodnostno
mešanih ozemljih
Štajerske, Koroške,
Kranjske idr.
 Kupuje zemljišča, kmetije
in naseljuje nemške
družine
 Finančno podpira kmete,
obrtnike in njihovo
sodelovanje

Südmark II.
 1906 Südmarka kupi v Šentilju 200
oralov zemlje in naseli tri nemške
družine (26 oseb)
 Do leta 1914 naseli svoje ljudi še v Stari
gori pri Šentilju, Cirknici,v Dobrenju,
Svečini, Slatinski dol, Plač, Zg Kungota,
Kaniža, Ranca, Pesniški dvor, Jurij ob
Pesnici, Pesniški vrh, Krnica, Ceršak,
Košaki, Kamnica
 Na 5127 oralih naseljenih 64 družin (368
oseb)

Štajercijanstvo
 Nasprotuje spreminjanju deželnih meja
 Korenine že v drugi pol XIX. stoletja, a v
Slovenskih goricah najbolj razširjeno v začetku
XX. stoletja
 Leta 1900 na pobudo ptujskega župana Josefa
Orniga začno izdajati slovensko pisani tednik
Štajerc
 Do leta 1907 “Štajerc Partei” zmaga na 15.
občinskih volitvah
 Januarja 1907 se organizira kot napredna zveza
in postane pomemben politični dejavnik

Družba Sv. Cirila in Metoda
 Ustanovljena leta 1885 kot odgovor na Deutscher
Schulverein
 Do 1907 slogaška organizacija “z liberalnim
navdihom”, nato odkrito liberalna organizacija s
primesjo narodnega radikalizma
 Organizira Slovenske šole in vrtce. Na
štajerskem je ustanovila šolo na Muti in 5 vrtcev
(Celje, Maribor, Gabrje, Ormož, Središče)

Lenart v Slovenskih goricah
okoli leta 1910
 102 hiši, 9 trgovin, 3 pekarne,
2 mesariji, 2 čevljarja, 2
mizarja, 2 kleparja, 1 krojač,
brivec, lončar, medičar,
svečar, sedlar, zidar,
ključavničar, kolar in urar
 8 gostiln (1 slovenska)
 Sedež občine, župnije in
sodnega okraja, davkarija,
pošta, pet-razredna ljudska
šola, žandarmarijska postaja
 2 odvetnika, 2 zdravnika,
notar, živinozdravnik

Pogled na trg Lenart skozi
nacionalna očala:
 Županstvo – nemško
 Župnišče - vedno
slovensko
 Od aprila 1888 okrajni
zastop v Slovenskih
rokah
 Šola do 1906 nemška
potem slovenska.
Schulverein leta 1909
ustanovi svojo šolo
 Pošta – nemška

Pogled na kraj skozi nacionalna
očala II.
 Davkarija – večji del Nemška
 Okrajno sodišče: nemško, od 1889 se začne
pri sodnih postopkih uporabljati tudi
slovenščina
 Advokati Slovenci po letu 1903
 Notar - oportunist

Društva
 SLOVENSKA:
 -čitalnica
 Podružnica Ciril-
Metodove družbe
 Sokolsko društvo (od
1908)
 NEMŠKA:
 Deutscher
Männergesangverein
 Podružnica Südmarke
 Požarna bramba

Banke
 Nemško posojilno društvo
(Vorschussverein)
 Okrajna posojilnica
 Glavna hranilnica in posojilnica
Slovenskih goric
 Ptujska Sparkassa

Majhne osebe – veliki prepiri
 advokat Milan Gorišek
 notar Franjo Štupica (lib. - kler. - Nemci)
 zdravnik Franc Tiplič (liberalec – klerikalec)
 Sodni uradnik Ožbalt Ilaunig

Nemškutarstvo
 Karl Radey - sin slovenskega notarja in deželnega
poslanca Franca Radeja se je štel za Nemca
 Ambros Petrowitsch – sin narodno zavednega
začetnika slovenskega uradovanja na sodišču
Ivana Petroviča

Alojz Kraigher:
“Kontrolor Škrobar”
 Pisatelj opazuje renegatstvo
davčnega kontrolorja Arnošta
Škrobarja, ki je prišel s Kranjskega v
obmejno nemškutarsko gnezdo k
Sveti Trojici v Slovenskih goricah.
 Arnošt je brez trdne narodne zavesti,
jeguljast, prilagodljiv uradniček, ki si
je štel za posebno junaštvo, če je v
uradnem aktu kdaj narisal slovensko
strešico.
 S trgovin,lokalov in ustanov se
bleščijo nemški napisi, uslužbenci
govorijo nemško, po nemško se pači
tudi trška gostilničarka. Nemškutarji
popravljajo svoja imena po nemškem
pravopisu, govorijo in pojejo pa v
popačeni nemščini.

Rudolf Hans Bartsch:
“Das deutsche Leid”
“…piše o Slovencih
kot o barbarskem
ljudstvu brez
kulture, ki ogroža
nemškega duha.
Zanj je Štajerska
avtohtono
nemška dežela,
ki so jo preplavili
Slovani itd.”

Deutscher Schulverein pri Lenartu
 leta 1909 zgrajena
šola
 v šolo se ob nemških
vpišejo tudi
slovenski otroci,
zlasti viničarski
 iz Dunajske
sirotišnice so v
Lenart poslali 20-30
sirot
 spori in pretepi med
otroci
 spori zaradi petja pri
“cesarski” maši

Čas vojne (1914-1918)
 Aretacije in preganjanje narodno zavednih
Slovencev (ovadbe)
 Mobilizacija na vzhodno fronto
 Ogromno žrtev (50/1000) prebivalcev

Čas miru – Maistrov prevzem oblasti
 Razsajanje španske gripe, ogromno mrtvih
 Pomoč Maistru, pri oskrbi s hrano in z denarjem lenarške
hranilnice
 3. novembra ustanovljen Narodni svet
 13. nov. Gorišek prevzame vodenje narodnega sveta
 17. novembra ključe izroči župan Sollag
 19. novembra pošto zapusti nemški poštar
 20. novembra izobesijo na lenarški cerkvi slovensko trobojnico
 2. decembra konec pouka v “nemški šoli”
 5. decembra – nemški napisi na trgovinah prepovedani
 14. decembra proslava “ujedinenja”

 Mnogo prebivalstva “apatičnega”
 Zabavljanje čez novo državo, kadar je česa
primanjkovalo.
 “Mišljenje in srce šlo je še vedno za staro
Avstrijo. Sreča je bila, da tu ni prišlo do
plebiscita – Slovenske gorice bi bile
izgubljene kakor divni Korotan”

Čez 23 let pa…