1.
Igor Zemljič
Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana

2.
zagotoviti enoten in trajen dostop do e-vsebin s področja
kulture in znanosti,
zagotoviti javen in enostaven dostop do slovenskih e-vsebin s
področja kulture preko svetovnega spleta,
spodbuditi ustvarjanje e-vsebin v javnih zavodih s področja
kulture, zlasti v tistih, ki do sedaj niso imeli tehnoloških,
kadrovskih in drugih možnosti vstopa v digitalno okolje,
vzpostaviti povezavo in sinergijo (so)delovanja med obstoječimi
in bodočimi portali, ki zagotavljajo dostopnost do e-vsebin s
področja kulture in znanosti,
pospešiti prenos dela slovenskih kulturnih vsebin v digitalno
obliko
zagotoviti izhodišča za vzpostavitev pogojev za trajno hranjenje
slovenskih e-vsebin s področja kulture,

3.
Narodna in univerzitetna knjižnica - Dlib
Inštitut za novejšo zgodovino - Sistory
Arhiv republike Slovenije
Splošna knjižnica Celje - Portal Kamra

4.
517.637 časopisov in člankov
5401 knjiga
864 visokošolskih del
44.829 znanstvenih časopisov
in člankov

5.
fotografije (9845), notno gradivo (2030)
plakati (6134), rokopisi (171)
zemljevidi (558), 3d predmeti (15)
razglednice in vedute (733)

6.
filmi (35)
virtualne razstave (9)
multimedijske predstavitve (2)
zvočni posnetki (100)

7.
.
1996 – 2003: Začetno obdobje digitalizacije v
Narodni in univerzitetni knjižnici (projekti
Digitalizacija zbirke portretnih fotografij
znanih Slovencev, Digitalizacija Kopitarjeve
zbirke slovanskih srednjeveških kodeksov,
Elektronsko čiščenje vinilnih plošč,
Retrospektivna konverzija – Katalog za
obdobje 1774-1947 in tako dalje).t za novejšo
zgodovino

8.
 2003: Opredelitev koncepta Digitalne knjižnice
na osnovi izsledkov sodobne knjižnične in
informacijske znanosti in določitev najpomembnejših
dejavnikov, ki bodo vplivali na prihodnji razvoj
evropskih znanstvenih knjižnic. Opredelitev
strateških ciljev: v Strateškem načrtu NUK (2004-
2008) je kot strateška usmeritev izpostavljena gradnja
učinkovite digitalne knjižnice.
2003 - 2005: Vzpostavitev portala dLib.si, ki je
javnosti dostopen od novembra 2005. Digitalizacija,
zagotavljanje metapodatkov, postavitev digitalnih
zbirk.

9.
 2006 - 2008: Digitalizacija starejšega gradiva, vključitev gradiva drugih knjižnic.
Oblikovanje digitalne zbirke slovenske znanstvene periodike v sodelovanje z zunanjimi
partnerji – izdajatelji.
 Priprava smernic za zbiranje, obdelavo in trajno hranjenje elektronskih publikacij ter
razvoj programa za arhiviranje. Razvoj delovnih postopkov selekcije in zajem spletnih
publikacij. Vzpostavili smo sistem pridobivanja obveznega izvoda spletnih publikacij
in založnikom ponudili portal SVAROG.
 Aktivno sodelovanje pri oblikovanju evropske digitalne knjižnice - The European
Library in Europeane ter sodelovanje pri oblikovanju digitalne knjižnice ljubljanske
univerze. Sodelovanje v raziskovalnih in razvojnih projektih s področja ohranjanja
gradiv in razvoja digitalne knjižnice. Izdelava mini iskalnika.
 V letu 2007 je bil sprejet projekt »Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si – Digital
Library of Slovenia – dLib.si«; financirajo ga Norveški finančni mehanizmi
(formalni začetek 1. septembra 2007).
 Oktobra 2008 začela obiskanost portala strmo naraščati in je dosegla vrh v novembru
(218% povečanje glede na januar 2008).

10.
2009 - 2010: Temeljita prenova portala dLib.si.
 V okviru projekta dLibPlus smo zagotovili nove
funkcionalnosti, prilagojene potrebam partnerskih
organizacij in različnim profilom uporabnikov, ter
izboljšali možnosti iskanja gradiva s tematskim
pregledovalnikom, zbirkami in geopozicioniranjem.
Obogatili smo zbirko glasbenih posnetkov in se spopadli z
razreševanjem avtorskopravnih zapletov pri digitalizaciji
gradiva in omogočanju prostega dostopa.
Razvijajo nacionalni agregator e-vsebin s področja
kulture z enotno točko dostopa. Javnosti je na voljo
informacijski portal za trajno ohranjanje digitalnih
virov.

11.
besedila: časopisje (članki, znanstveni članki), knjige,
poročila ARRS, visokošolska dela
slike: 3D predmeti, artoteka, fotografije, notno
gradivo, plakati, razglednice, rokopisi, vedute,
zemljevidi
multimedija: virtualne razstave, zvočni posnetki
poročila: zaključna poročila ARRS (raziskovalni
programi, raziskovalni projekti, podoktorski projekti)

12.
1. Večina digitalnega gradiva v spletni knjižnici je
uporabniku dosegljiva v formatih PDF in JPG nizke
ločljivosti (70 do 120 dpi), omogočeno je iskanje po
celotnem besedilu in pregledovanje pripadajočih
metapodatkov.

13.
ZAKAJ SO METAPODATKI TEMELJ DIGITALNE
KNJIŽNICE?
Metapodatki zagotavljajo upravljanje digitalnih vsebin,
omogočajo iskanje in izboljšujejo natančnost iskalnih
poizvedb. Metapodatki so prihodnost. Portal dLib.si
temelji na metapodatkovni iniciativi Dublin Core
(www.dublincore.org), ki je mednarodni standard za opis
spletnih vsebin.
Vsi izrazi, zapisani v metapodatkih v moški spolni
slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralna oblika za
ženske in za moške.

14.
 Eden od najbolj razširjenih mednarodnih prijemov, ki omogoča
sledljivost digitalnih vsebin ne glede na spremenljivost spletnega
nahajališča, je uporaba servisa DOI (Digital Object Identifier). Drugo
rešitev, ki jo je možno implementirati na lokalnem nivoju, pa
imenujemo URN (Uniform Resouce Name). Medtem, ko DOI upravlja
organizacija International DOI Foundation (IDF), uporaba DOI
identifikatorja pa je plačljiva storitev, predstavlja URN rešitev, ki jo je
moč razviti in uporabljati brezplačno. V primeru Digitalne knjižnice
Slovenije je za realizacijo poskrbela Narodna in univerzitetna
knjižnica. Princip delovanja in uporabe URN označbe zapisa je precej
podoben DOI označevalcu. Glavni funkciji sistema sta dve: URN
generator – servis, ki določa enoznačni URN zapis vsakemu objektu
ter URN resolver – prevajalec ali interpreter, ki dani URN zapis poveže
z digitalnim objektom. Pogoj za uporabo sistema je kvalificiran zapis o
objektu v vnaprej določenem formatu, ki ga URN generator sprejme,
ter mu doda URN ključ.

15.
 Regijski portal KAMRA je spletno mesto, ki združuje
digitalizirane vsebine s področja domoznanstva v knjižnicah in
drugih lokalnih kulturnih ustanovah. Digitalizirane vsebine so
tako dostopne z enega mesta, kreirane pa v tistih organizacijah,
ki so vsaka za svoje področje najbolj kompetentne. KAMRA jim
daje v uporabo brezplačno infrastrukturo in usposablja nove
partnerje, da lahko tudi vsebine lokalnega pomena predstavijo v
digitalni obliki preko svetovnega spleta.
 Vsebine portala KAMRA so od marca 2010 dostopne tudi preko
evropske digitalne knjižnice, Europeane, http://europeana.eu.
.

16.
Knjižnice
Muzeji
Pokrajinski arhivi
Zavod za varstvo kulturne dediščine

17.
Več projektov:
Neznani rokopisi slovenskega slovstva
17. in 18. stoletja (NRSS)

18.
Slovenska prisežna besedila trških skupnosti in
neagrarnih poklicnih skupin do konca
predmarčne dobe

19.
Arhivski portal Evrope je eden glavnih mejnikov, ki so
jih dosegli sodelujoči v APEx projektu, ki ga v okviru
ICT-PSP programa podpira Evropska komisija.
Projektni konzorcij trenutno sestavlja 28 nacionalnih
arhivov in uprav nacionalnih arhivov, vsi pa so z
delom svojega gradiva že vključeni postavitvi, ki je
dostopna na spletu, prav tako pa tudi z dodatnimi
informacijami o sami inštituciji.
domača stran projekta na: apex-project.eu
http://arsq.gov.si/Query/Files/9/D45153.pdf

20.

 HVALA!