1. PISAVE

2. Karolínška minúskula

3. je pisava razvita kot pisni standard v Evropi, da
bi bila latinica razpoznavna v več različnih
območjih
Uporabljali so jo za časa Karla Velikega (800 in 1200)

4. Čeprav Karel Veliki ni bil nikoli popolnoma pismen, je
jasno razumel vrednost pismenosti in enotne pisave
pri vodenju cesarstva.

5. V karolinški minuskuli so v času karolinške renesanse
zapisovali kodekse, poganska in krščanska besedila
ter izobraževalna dela.
Pisava se je razvila iz unciale ( iniciale) odtod tudi
njeno ime : Karel Veliki

6. Temptabat et scribere tabulasque et codicellos
ad hoc in lecto sub cervicalibus circumferre
solebat, ut, cum vacuum tempus esset, manum
litteris effigiendis adsuesceret, sed parum
successit labor praeposterus ac sero inchoatus.
Trudil se je tudi pisati. Pod blazino je hranil
pisalne deščice in prazne liste, da bi v prostem
času navajal svojo roko k oblikovanju črk. Ker ni
začel dovolj zgodaj, ampak kasneje v življenju,
je imel malo uspeha.

7. Nova pisava se je širila po Zahodni Evropi najbolj tam
kjer je bil karolinški vpliv najmočnejši.
V 10. stoletju so nastali brižinski spomeniki , prvi
latinični zapis v slovanskem jeziku in najstarejši zapis v
slovenščni ter izobraževalna dela.

8. Prva stran drugega brižinskega spomenika

9. Karolinška minuskula:
razumljiva
enotna
okroglih in strogih oblik
lahko berljiva.
Razumljive velike črke in prazni prostori med
besedami, so v karolinški minuskuli postale
nekaj običajnega!!!!!!!

10. Gotica

11. Gotica se je razvila iz karolinške minuskule.
Gotico so začeli uporabljati zaradi varčevanja
črke bolj stisnjene, na isti prostor so spravili več
besedila.
Izraz gotska pisava se je prvič pojavil v renesančni
Italiji v 15. stoletju, ko je imel izraz gotski podoben
pomen kot barbarski.

12. Primož Trubar je leta 1550/51 izdal prvi dve slovenski
knjigi (Katekizem in Abecednik) v gotici.
Pri svojih poznejših delih je uporabljal običajno
latinico, ki se mu je zdela preglednejša.