5. Donato Bramante , TEMPIETTO (tempeljček), 1502 TRIGLIFI IN METOPE Želja oživiti antiko Vestino svetišče v Tivoliju v Rimu
6. Mali tempelj - mala rotunda TOSKANSKI STEBRI- obogateni dorski stebri DORSKI ARHITRAV s triglifi in metopami PRAVOKOTNA OKNA IN POLKROŽNE NIŠE OGRAJA KUPOLA LATERNA-SVETLOBNICA NIZKA PLOŠČAD (3 stopnice)
7. Mali tempelj na dvorišču samostana San Pietro in Montorio v Rimu, mala rotunda s kupolo na kraju križanja sv. Petra (spominska arhitektura) Premer je 4,5 m Ravnotežje svetlobe in senc (polnost in praznina): osvetljena in senčna mesta ustvarjajo stebri, pilastri, niše in okna
8.
9.
10. Študije tlorisov sv. Petra Michelangelo Maderna Bramante GRŠKI KRIŽ KUPOLA (zgled Panteon) STOLPI na krakih 4 ENAKA PROČELJA POENOSTAVITEV VIŠJA KUPOLA ENO PROČELJE POUDARIL OS V - Z PODALJŠA ZAHODNI KRAK VZDOLŽNA ZASNOVA CENTRALNA STAVBA
11.
12. Michelangelo, kupola sv. Petra - pritiske kupole je usmeril na zunanja rebra tamburja - zraste iz pilastrov na stičišču krakov in z visokega tamburja vzkipi v nebo
19. Biblioteka Laurenziana pri cerkvi San Lorenzo, Firence, STOPNIŠČE, 1524 Sleherna prvina strukture ali okrasja nasprotuje funkcionalnemu smislu Npr. okviri vrat pritiskajo navznoter in utesnjujejo ozek vhod, dvojni stebri ne nosijo ničesar, stopnišče se vsiplje navzdol kot lava ODLIČNA NAPAČNOST = ČUDOVITO PRAVILNA MANIERIZEM
39. LEONARDO DA VINCI (1452 – 1519) Rodil se je 15.4., leta 1452 v Anchianu pri Vinciju. Najprej je deloval v Firencah, nato se je 1482 preselil v Milano, kjer so nastala pomembna dela: Devica v votlini, Zadnja večerja in nikoli dokončan konjeniški spomenik Francesca Sforzze; Leta 1516 se je preselil v Francijo, v grad CLOUX pri Amboisu, kjer je 2.5.1519 tudi umrl.
40. LEONARDO DA VINCI (1452 – 1519) Slikar Kipar Arhitekt Izumitelj UNIVERZALNI UMETNIK IN IZUMITELJ (homo universale)
41. ANDREA VERROCCHIO, Kristusov krst, 1472-1475, Uffizi, Firence Leonardo je naslikal glavo angela na levi strani in krajino za njim
42. Leonardo da Vinci, Oznanjenje, Uffizi, Firence Sliko je Leonardo ustvaril, ko je bil star dvajset let in je njegovo prvo samostojno delo, lep primer učenja.
43.
44.
45.
46. Zadnja večerja, Santa Maria delle Grazie, Milano, okr. 1495-98
55. RAFAEL, Marijina zaroka, 1504, Brera, Milano To delo je primer zgodnejšega Rafaelovega ustvarjanja, primerjati jo moramo s PERUGINOVO sliko Predaja ključev. Tematsko in kompozicijsko sta si enaki, vendar je med njima razlika. Rafael je predstavil osrednji motiv Zaroke, ostale figure, ki obdajajo osrednji par se popolnoma stapljajo z ozadjem. Naslikan tlak vodi naše oko proti cerkvici v ozadju, ki nas spominja na Bramantejev TEMPIETTO, za njim se razprostira nežna pokrajina.
56. RAFAELOVE STANZE, 4 sobe v Vatikanski palači , poslikal s freskami po naročili papeža Julija II., 1510-11 Parnas Atenska šola Knjižnična soba
57. La Disputa – razpravljanje, soba papeškega sodišča Središče je rešnje telo in tako poudarja, da udeleženci prizora razpravljajo o evharistiji
59. Atenska šola, Stanza della Segnatura, Vatikan, 1509-1511
60. Atenska šola Platon (Timej) Aristotel (Etika) PREOBLEČENI PORTRETI V ZGODOVINSKE OSEBE Heraklit Michelangelo Avtoportret Leonardo da Vinci Evklid Bramante
61. PLATON: s prstom kaže proti nebu, v levici ima svoje delo Timej, ki je dialog o naravnih pojavih ARISTOTEL : stari filozof z dlanjo, obrnjeno proti tlom, razlaga o človekovi odgovornosti, v levici ima delo Etika, knjigo o naravnih zakonih - Združitev modrosti in znanosti v zagreti razpravi - Ideje antičnega znanja se v valovih širijo na levo in desno v skupino oseb, ki so nosilci velikih dosežkov - Rafael je segel k Cicerovi misli, da so vse veščine, znanosti in kreposti, ki so povezane s kulturo, povezane tudi med seboj
65. Portret papeža Leona X. s kardinaloma (Giulio de Medici in Leone Rossi), Uffizi Posebnost: Leon sedi v naslonjaču v tričetrtinskem obratu ob arhitektonsko poudarjenem dodatku obeh stranskih oseb, ki sta kot dve kapeli ob osrednji apsidi ter v žarenju in privlačni sili rdečega pregrinjala na mizi
66. RAFAEL, La Donna Velata, 1516, Pitti, Firence Balthasare Castiglione, 1514, Louvre, Pariz
67. MICHELANGELO BUONARROTI (1475-1564) Renesančni genij, rojen 6. marca 1475 v kraju Caprese. Bil je predvsem kipar, slikar tudi arhitekt in pesnik. V Firencah je na vrtu Medičejcev spoznaval in študiral kiparska dela antičnih mojstrov.
83. Oltarna podba sv. Joba, ali Pala di San Giobbe, 1485-90, Benetke, Akademija, Ikonografski motiv: Sveti pogovor ali Sacra Conversazione Marija z Jezuščkom v istem prostoru s svetniki (nič več v posebnem okviru)
91. Marijino vnebovzetje - Assunta, tabla, 1516-18, S. Maria Gloriosa dei Frari, Benetke
92. Papež Pavel III. z nečakoma, 1546, olje na platno Trojni portret Ekspresivnost Občutek nedokončanosti
93.
94. Literatura in viri za slikovno gradivo Umetnostna zgodovina, predmetni izpitni katalog za splošno maturo 2007, RIC, 2005 Golob, Nataša: Umetnostna zgodovina, učbenik, DZS, 2003 Hollingsworth, Mary: Umetnost v zgodovini človeštva, DZS, !993 Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Modrijan, 1998 Slikovno gradivo s spletnih strani: http://www.wga.hu/ http://www.hp.uab.edu/image_archive/ http://www.greatbuildings.com/ http://www.casa-in-italia.com/arte/ http://www.thais.it/scultura/ http://www.arca.net/tourism/florence/museums.htm Slikovno gradivo Jasne Rojc