Metuljček 2012 (34. - 36. številka)

METULJČEK 34. do 36. številka
september 2012
METULJČEK

Marica Ikanović: POLOŽAJ ODRASLIH LJUDI Z
AVTIZMOM V DRUŽBI - 4
Terezija Lorenčič: V SOBOTO - 5
Tadeja Ostrožnik Rijavec: »KAKO SKRBIM ZASE -
OBVLADOVANJE STRESA IN PREPREČEVANJE
IZGOREVANJA PRI DELU SOCIALNIH SLUŽB« - 8
Zorka Pavlič: ČLOVEK ZA NOVE ČASE - 9
Terezija Lorenčič: DRAGI, DRAGA MATI - 10
Zvonko Oblak: DOBRA IZKUŠNJA V DRUŠTVU
»VEZI« - 11
Zorka Pavlič: LJUBEZEN JE VRSTA NOROSTI,
BOŽANSKA NOROST - 12
Vlado Maršič: MOJE ROKE MOJ ZAKLAD - 13
Marjan Uljančič: POTOPISNO PREDAVANJE
POLJSKA, BOLGARIJA IN BENETKE - 16
Terezija Lorenčič: ZADNJI POLJUB – 17
Zorka Pavlič: PREUREDITEV DC V ŠTORJAH - 18
Emil Kovačič: LJUBEZEN - 19
Violeta Mihalič: LJUBEZEN BOLI - 20
AKTIVNOSTI DRUŠTVA »VEZI« - 21
Karmen Margarit in obiskovalci DC Štorje:
PREDSTAVITEV DRUŠTVA »VEZI« na sejemu - 24
David Ukmar: MOJI VTISI IZ SEJMA - 25
Sabina Polh in obiskovalci DC Štorje : MASAŽA GLAVE
Z REFLESOTERAPEVTKO LILIJANO ABRAM - 29
Sabina Polh in obiskovalci DC Štorje: VALENTINOVO V
DRUŠTVU »VEZI« - 26
PUSTOVANJE -37
Ester Ržen in stanovalci SS Postojna: PUST JE PRIŠEL
TUDI V SS POSTOJNA - 38
Valerijo Jurca: MOJE PUSTOVANJE - 38
Nataša Varšek Furlan: MEDGENERACIJSKO
SREČANJE DRUŠTVA »VEZI« IN VRTCA
DUTOVLJE - 40
Nataša Varšek Furlan: OBISK MLEKARNE VIPAVA
IN PODJETJA INCOM D.O.O. - 43
Ester Ržen: POTOPISNO PREDAVANJE V SS
POSTOJNA EL CAMINO DE SANTIAGO - 44
Mojca Studnička: POTOPISNO PREDAVANJE - 45
Mateja Rutar: SANKANJE NA MAŠUNU - 47
Zvonko Oblak: SANKANJE NA MAŠUNU - 48
Karmen Margarit: OTVORITEV SLIKARSKE
RAZSTAVE JELENE ŠARDI - 52
Sabina Polh in obiskovalci DC Štorje : CVETLIČARSKO
ARANŽERSKA DELAVNICA V DC ŠTORJE - 57
Marica Ikanovič in stanovalci SS Postojna:
MARČEVSKO PRAZNOVANJE V POSTOJNI in obisk
Postojnske jame - 58
S
Valerijo Jurca: ZMAJ V POSTOJNSKI JAMI - 59
Sabina Polh: OGLED RAZSTAVE V POSTOJNI - 60
Valerijo Jurca: MARČEVSKO PRAZNOVANJE V
POSTOJNI - 61
Valerijo Jurca: PANTOMIMA - 63
Valentina Čokelj in Valerijo Jurca: IZOBRAŽEVALNA
DELAVNICA V DC ILIR. BISTRICA - 66
Karmen Margarit in David Ukmar: MALI KRAŠKI
MARATON V SEŽANI - 68
Ester Ržen: IZOBRAŽEVANJE ZA TEŽJE
ZAPOSLJIVE - 73
Mateja Rutar in Jelena Šardi: OTVORITEV RAZSTAVE
V DIVAČI - 75
Karmen Margarit: SPOMLADANSKA DELAVNICA
IZDELOVANJA ROŽ IZ NAJLONK - 76
Barbara Uljan: SODELOVANJE DRUŠTVA NA
VELIKONOČNI PRIREDITVI - 77
Karmen Margarit: PRAZNOVANJE ABRAHAMA V
DC ŠTORJE - 79
Sabina Polh in obiskovalci DC Štorje: OBISKALI SMO
NAŠO PROSTOVOLJKO NA OPČINAH - 80
PREDSTAVITEV DRUŠTVA »VEZI« na grajskem
dvorišču Gradu Štanjel - 81
Barbara Uljan, Sergio Popovič: SPOMLADANSKI
NAKUPI V TRSTU - 82
Simona Verstovšek: ŠTEL JE LE NOGOMET - 83
Barbara Uljan: SPOMLADANSKI TRENING
BALINARSKEGA KLUBA »VEZI« - 84
PEKA KRUHA Z ALMO - 85
Karmen Margarit: DAN ZA SPREMEMBE STOJNICE
V SEŽANI, KOMNU, ILIRSKI BISTRICI IN
POSTOJNI - 92
Valentina Čokelj in Valerijo Jurca: PLES V DIVAČI - 94
Sabina Polh in obiskovalci DC Štorje : PLESNA
DELAVNICA S KRISTINO V DC ŠTORJE - 95
Karmen Margarit: PREDSTAVITEV DRUŠTVA OB
DNEVU LIPICANCA V LIPICI - 97
Valerijo Jurca: 14. OBČNI ZBOR DRUŠTVA - 98
Alenka Bračanov: OBISK GASILSKE POSTAJE V
POSTOJNI - 100
Valerijo Jurca: OBISK GASILSKEGA DOMA - 101
Barbara Uljan: BALINARSKI TURNIR ZABIČE
2012 - 102
Valerijo Jurca: BALINARSKI TURNIR 2012 - 103
Emil Kovačič: BALINARSKI TURNIR 2012 - 104
Barbara Uljan, Sergio Popovič: POHOD NA
ŠTANGO - 106
Mojca Mahnič in Valerijo Jurca: SKUPAJ ZMOREMO
VEČ - IZLET NA GORENJSKO - 111
Marica Ikanović in stanovalci SS Divača: PIKNIK S
PROSTOVOLJCI DRUŠTVA »VEZI« V SS DIVAČA -
113
Valerijo Jurca: PIKNIK S PROSTOVOLJCI - 114
Karmen Margarit: MEDGENERACIJSKO SREČANJE
V PLISKOVICI - 116
PODATKI O GLASILU
POMEMBNE TELEFONSKE ŠTEVILKE
KAZALO
Uvodna beseda ... 1
Marica Ikanović: POLOŽAJ ODRASLIH LJUDI Z
AVTIZMOM V DRUŽBI - 4
Terezija Lorenčič: V SOBOTO - 5
Tadeja Ostrožnik Rijavec: »KAKO SKRBIM ZASE -
OBVLADOVANJE STRESA IN PREPREČEVANJE
IZGOREVANJA PRI DELU SOCIALNIH SLUŽB« - 8
Zorka Pavlič: ČLOVEK ZA NOVE ČASE - 9
Terezija Lorenčič: DRAGI, DRAGA MATI - 10
Zvonko Oblak: DOBRA IZKUŠNJA V DRUŠTVU
»VEZI« - 11
Zorka Pavlič: LJUBEZEN JE VRSTA NOROSTI,
BOŽANSKA NOROST - 12
Vlado Maršič: MOJE ROKE MOJ ZAKLAD - 13
Marjan Uljančič: POTOPISNO PREDAVANJE
POLJSKA, BOLGARIJA IN BENETKE - 16
Terezija Lorenčič: ZADNJI POLJUB – 17
Zorka Pavlič: PREUREDITEV DC V ŠTORJAH - 18
Emil Kovačič: LJUBEZEN - 19
Violeta Mihalič: LJUBEZEN BOLI - 20
AKTIVNOSTI DRUŠTVA »VEZI« - 21
PREDSTAVITEV DRUŠTVA »VEZI« na sejemu - 24
David Ukmar: MOJI VTISI IZ SEJMA - 25
Sabina Polh in obiskovalci DC Štorje : MASAŽA GLAVE
Z REFLESOTERAPEVTKO LILIJANO ABRAM - 29
Sabina Polh in obiskovalci DC Štorje: VALENTINOVO V
DRUŠTVU »VEZI« - 26
PUSTOVANJE -37
Ester Ržen in stanovalci SS Postojna: PUST JE PRIŠEL
TUDI V SS POSTOJNA - 38
Valerijo Jurca: MOJE PUSTOVANJE - 38
Nataša Varšek Furlan: MEDGENERACIJSKO
SREČANJE DRUŠTVA »VEZI« IN VRTCA
DUTOVLJE - 40
Nataša Varšek Furlan: OBISK MLEKARNE VIPAVA
IN PODJETJA INCOM D.O.O. - 43
Ester Ržen: POTOPISNO PREDAVANJE V SS
POSTOJNA EL CAMINO DE SANTIAGO - 44
Mojca Studnička: POTOPISNO PREDAVANJE - 45
Mateja Rutar: SANKANJE NA MAŠUNU - 47
Zvonko Oblak: SANKANJE NA MAŠUNU - 48
Karmen Margarit: OTVORITEV SLIKARSKE
RAZSTAVE JELENE ŠARDI - 52
Sabina Polh in obiskovalci DC Štorje : CVETLIČARSKO
ARANŽERSKA DELAVNICA V DC ŠTORJE - 57
Marica Ikanovič in stanovalci SS Postojna:
MARČEVSKO PRAZNOVANJE V POSTOJNI in obisk
Postojnske jame - 58
S
Valerijo Jurca: ZMAJ V POSTOJNSKI JAMI - 59
Sabina Polh: OGLED RAZSTAVE V POSTOJNI - 60
Valerijo Jurca: MARČEVSKO PRAZNOVANJE V
POSTOJNI - 61
Valerijo Jurca: PANTOMIMA - 63
Valentina Čokelj in Valerijo Jurca: IZOBRAŽEVALNA
DELAVNICA V DC ILIR. BISTRICA - 66
Karmen Margarit in David Ukmar: MALI KRAŠKI
MARATON V SEŽANI - 68
Ester Ržen: IZOBRAŽEVANJE ZA TEŽJE
ZAPOSLJIVE - 73
Mateja Rutar in Jelena Šardi: OTVORITEV RAZSTAVE
V DIVAČI - 75
Karmen Margarit: SPOMLADANSKA DELAVNICA
IZDELOVANJA ROŽ IZ NAJLONK - 76
Barbara Uljan: SODELOVANJE DRUŠTVA NA
VELIKONOČNI PRIREDITVI - 77
Karmen Margarit: PRAZNOVANJE ABRAHAMA V
DC ŠTORJE - 79
Sabina Polh in obiskovalci DC Štorje: OBISKALI SMO
NAŠO PROSTOVOLJKO NA OPČINAH - 80
PREDSTAVITEV DRUŠTVA »VEZI« na grajskem
dvorišču Gradu Štanjel - 81
Barbara Uljan, Sergio Popovič: SPOMLADANSKI
NAKUPI V TRSTU - 82
Simona Verstovšek: ŠTEL JE LE NOGOMET - 83
Barbara Uljan: SPOMLADANSKI TRENING
BALINARSKEGA KLUBA »VEZI« - 84
PEKA KRUHA Z ALMO - 85
Karmen Margarit: DAN ZA SPREMEMBE STOJNICE
V SEŽANI, KOMNU, ILIRSKI BISTRICI IN
POSTOJNI - 92
Valentina Čokelj in Valerijo Jurca: PLES V DIVAČI - 94
Sabina Polh in obiskovalci DC Štorje : PLESNA
DELAVNICA S KRISTINO V DC ŠTORJE - 95
Karmen Margarit: PREDSTAVITEV DRUŠTVA OB
DNEVU LIPICANCA V LIPICI - 97
Valerijo Jurca: 14. OBČNI ZBOR DRUŠTVA - 98
Alenka Bračanov: OBISK GASILSKE POSTAJE V
POSTOJNI - 100
Valerijo Jurca: OBISK GASILSKEGA DOMA - 101
Barbara Uljan: BALINARSKI TURNIR ZABIČE
2012 - 102
Valerijo Jurca: BALINARSKI TURNIR 2012 - 103
Emil Kovačič: BALINARSKI TURNIR 2012 - 104
Barbara Uljan, Sergio Popovič: POHOD NA
ŠTANGO - 106
Mojca Mahnič in Valerijo Jurca: SKUPAJ ZMOREMO
VEČ - IZLET NA GORENJSKO - 111
Marica Ikanović in stanovalci SS Divača: PIKNIK S
PROSTOVOLJCI DRUŠTVA »VEZI« V SS DIVAČA -
113
Valerijo Jurca: PIKNIK S PROSTOVOLJCI - 114
Karmen Margarit: MEDGENERACIJSKO SREČANJE
V PLISKOVICI - 116
PODATKI O GLASILU
POMEMBNE TELEFONSKE ŠTEVILKE
KAZALO
Uvodna beseda ... 1

Uvodna beseda
Spoštovani bralci.
Živimo v času sprememb,
nezaupanja, gospodarske,
socialne in moralne krize.
Skratka živimo v težkih časih
in to občutimo vsi -
tudi naše društvo Društvo »VEZI«.
Od dobre organizacijske kulture in nesebičnega gospodarjenja,
do popolnega nasprotja je le majhen korak.
Korak, ki mu je težko slediti.
Pogumno smo zakorakali v novo prihodnost,
zavedajoč se, da je prava pot, vedno in res vedno težja.
Pa vendar smo dosegli, da svoje delo opravljamo dobro,
kritično, usmerjeni v sodelovanja
za boljši jutri ljudi, ki to resnično potrebujejo.
Prijetno branje
Vam želiva
Vida Mesar in Katarina Tomažič
1

Avtor slike: Sabina Polh
Spoštovane bralke in bralci!
Nasmeh nas nič ne stane, vendar čudežno deluje.
Obogati tistega, komur je namenjen in ne osiromaši tistega, ki ga poklanja.
Nihče ni niti tako bogat niti reven, da si ga ne bi mogel privoščiti.
Ni ga moč kupiti, izprositi, izposoditi ali ukrasti,
ker ima vrednoto samo, kadar se ga podarja.
Predsednica ga. Vida Mesar, kolektiv
in vsi člani Društva »VEZI«.
2
Avtor fotografije: Sabina Polh

Marica Ikanović, zaposlena v Društvu »VEZI«, je v mesecu juniju 2006 diplomirala na
Fakulteti za socialno delo. V svojem diplomskem delu je raziskovala avtizem - prikaz primera z
vidika osebne asistence. Kasneje pa je v podiplomskem delu raziskovala položaj odraslih ljudi z
avtizmom v družbi.
Izhajala je že iz svoje diplomske naloge, ki je prikazovala primer otroka z avtizmom z
vidika osebne asistence. Ker se je v svoji delovni praksi srečevala tudi z odraslimi ljudmi
z avtizmom, se je odločila za diferencialno nalogo, ki je temeljila na njenih osebnih
delovnih izkušnjah.
Zakaj sem izbrala prav to temo?
Položaj ljudi z avtizmom v družbi je slab. Že otrok z avtizmom ni primerno vključen v
sistem izobraževanja, nima se možnosti izobraževati po programu, ki bi ustrezal
potrebam otroka z avtizmom. Tako ljudem z avtizmom, že kot otrokom omejijo vse poti do
znanja, so nerazumljeni v družbi in na tak način izgubijo veliko življenjskih priložnosti za
kvalitetno vključevanje .
Položaj ljudi z avtizmom v družbi
Ljudje z avtizmom so slabo vključeni v družbo. Pri osebah z avtizmom ni pomembna le
postavitev diagnoze, čeprav jo strokovnjaki velikokrat prepozno postavijo. Prav tako niso
pomembne le medicinske značilnosti, ki pri osebi kažejo različne primanjkljaje.
Pomembno je, da prepoznamo ovire v družbi, ki osebam z avtizmom ne nudijo možnosti
ustreznega izobraževanja in usposabljanja, ustreznih pristopov in polne participacije v
družbi, kot jo imajo običajni ljudje.
Zaviršek in Škerjanc (1998: 48) v svoji analizi položaja izključenih družbenih skupin v
Sloveniji ugotovita, da ljudi s telesno ali intelektualno poškodovanostjo obseg obstoječih
zakonskih pravic ne podpira pri uresničevanju pravice do izobraževanja, pravice do izbire
poklica, pravice do dela in pravice otrok do življenja v svoji družini. Še več, razvrsti jih v
kategorije, postavi na paralelni tir vzgoje, izobraževanja, zaposlitve in izloči iz glavnih
tokov življenja v družbi.
Pri delu z osebami, ki imajo motnjo avtizma, je treba upoštevati individualiziran pristop.
Le-ta omogoča razvijanje relevantnih znanj in izkušenj za čim večjo samostojnost. Osebi
z avtizmom večamo občutke lastne vrednosti, dobi izkušnjo, da so njene individualne
potrebe in želje pomembne, s tem tudi zagotovimo večjo osebnostno rast in razvoj.
Zelo pomembno je tudi, da osebam z avtizmom omogočimo možnosti izbire, da lahko tudi
same izbirajo, kaj bi rade počele, da spoštujemo in upoštevamo njihove želje.
3
Marica Ikanović, univ.dipl.soc.del.
POLOŽAJ ODRASLIH LJUDI
Z AVTIZMOM V DRUŽBI

V Sloveniji nimamo socialno varstvenih storitev, ki bi bile namenjene izključno osebam z
avtizmom. Pri spreminjanju zakonodaje in opredeljevanju socialnih storitev bi morali
upoštevati:
 pravico do kakovostnega življenja posameznika,
 participacijo posameznika z izkušnjo družbene izključenosti zaradi motnje avtizma
pri zagotavljanju socialnih storitev,
 pomen uporabnikovega vpliva na oblikovanje storitev v socialnem varstvu in
 individualizacijo socialno varstvenih storitev.
Škerjanc (2004: 65) navaja, da koncept kakovost življenja izhaja iz nadzora nad viri, s
katerimi posamezniki zadovoljujejo svoje potrebe na različnih področjih, da individualizacijo
posamezniki zadovoljujejo svoje potrebe na različnih področjih, da individualizacijo
socialno varstvenih storitev razumemo kot usmeritev, izbor načel, metod in postopkov za
ohranitev ali večanje obsega vpliva uporabnika na načrtovanje, izvedbo, plačilo in ocenitev
storitve. Tu so še načela, ki uporabniku omogočajo ohraniti vpliv, človekove in ustavne
pravice, individualiziran pristop, participacijo, izbire, sinergičen pristop, učinkovito porabo
razpoložljivih sredstev in transparentnost vlog ter financiranja.
Sklepi raziskave primera iz prakse
 Motnja avtizma se pri vsakem posamezniku izraža na drugačen način, njenih
značilnosti ne moremo posploševati in ne nazadnje niti niso pomembne v tolikšni
meri, saj moramo posameznika sprejeti takšnega, kot je. Pomembna je
individualizacija, individualno načrtovano in usmerjeno delo.
 Pri izvajanju dejavnosti, v katerih sodeluje odrasla oseba z avtizmom je pomembna
metoda krepitve moči, krepitve moči na njenih močnih področjih, dovoliti možnost
izbire, kjer je to mogoče in pustiti osebi njen odzivni čas, toliko kolikor ga
posameznik potrebuje. Zaposleni morajo biti pozorni na njene talente, sposobnosti,
jih znati videti, sprejeti in nadgrajevati.
 Pomembno je vztrajati in zagotoviti dobro sodelovanje s svojci, saj so svojci največji
strokovnjaki in najbolj poznajo odraslo osebo. Svojci lahko zaposlenim zelo
pomagajo, če jim ti znajo prisluhniti in razumeti težave, s katerimi se srečujejo.
 Pri izvajanju dejavnosti v katerih sodeluje odrasla oseba z avtizmom , je pomembno
da skušajo zaposleni senzibilizirati ostale uporabnike v skupini in izven nje.
 Pri delu z odraslo osebo z avtizmom je pomembno, da skušamo razumeti njena
ravnanja, da je ne obsojamo, saj oseba trpi zaradi motenj v procesiranju podatkov
in se zato ne more naučiti socialnega in čustvenega odzivanja.
4

 Potrebno je vsak dan znova iskati nove rešitve, metode in tehnike za krepitev moči
in nudenje ustrezne podpore odrasli osebi z avtizmom, da se počuti varno in
sprejeto. Usmeriti se k perspektivi usmerjeni na osebo z avtizmom.
 Nujna so tudi stalna usposabljanja strokovnih delavcev, ki delajo z osebami z
motnjo avtizma.
LITERATURA IN VIRI
 Banjac, M., 2006. Avtizem- prikaz primera z vidika osebne asistence, diplomska naloga, Fakulteta za
socialno delo
 Škerjanc, J. 2004. Individualizacija socialno varstvenih storitev in njen vpliv na kakovost življenja
uporabnikov. Magistrsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
 Zaviršek, D., Škerjanc, J. 1998. Analiza položaja izključenih družbenih skupin v Sloveniji in predlogi
za zmanjšanje njihove izključenosti v sistemu socialnega varstva. Raziskovalna naloga. Ljubljana:
Inštitut za socialno varstvo.
5
V soboto simpatija si v soboškem parku,
na klopi moja zlata puščica srca.
Prikupen, lep, grajen.
Poljub sočen si mi dal v višave me pognal.
Ljubezen srečno pustil.
Danes prehitro si me zapustil,
moj mili v srcu ostal si edini.
Moja roža mila ljubezen mi pustila.
Spomin tiho joče srce moje, v samoti tej.
Obdajajo me rože in tvoj smeh v tihožitju resnice.
Gledaš me v oči, a ne veš kako blizu ljubezni si.
Zmeraj poljub tvoj, ostal bo v mojem srcu spomin.
Kot večna roža prekmurja, ostal bo spomin.
Terezija Lorenčič

V četrtek 09. februarja 2012 sva se s sodelavko Valentino Čokelj udeležili seminarja na temo:
»Kako skrbim zase - obvladovanje stresa in preprečevanje izgorevanja pri delu socialnih služb«,ki
je potekalo na Socialni zbornici Slovenije. Samo izobraževanje je vodil znani slovenski
psihoterapevt, dr.med., spec. psihiater mag. Miran Možina, ki že vrsto let proučuje ta sodoben
problem, ki se še veča.
STRES
V današnjem času je postal stres nekaj vsakdanjega. Zato verjetno ni nikogar, ki bi
zanikal, da vsako delo prinese stresne situacije in stres in da je obvladovanje stresa
(predvsem dolgotrajnega, kroničnega) ključnega pomena za dobro delovno učinkovitost in
za dolgoročno ohranjanje zadovoljstva in dobre klime. Stres se ne pojavlja le pri določenih
osebah, na nekaterih delovnih mestih, ampak lahko doleti vsakogar. Zato je potrebno
poznati načine, kako se pred stresom obvarujemo ali ga preprečimo.
Izraz stres izvira iz latinščine (stringere). Prvič je bil uporabljen v 17. stoletju, in
sicer za opis nadloge, pritiska, težave. V 18. in 19. stoletju je stres pomenil silo,
pritisk ali močan vpliv, ki deluje na predmet ali osebo (fizikalna znanost). O vplivih
stresa na telesne in duševne bolezni so začeli razmišljati šele v 19. stoletju.
Med različnimi avtorji, prihaja do razlikovanj glede dejanske opredelitve stresa:
Stres je neskladje med dojemanjem zahtev na eni strani in sposobnosti za obvladovanje
zahtev na drugi strani. Razmerje med dojemanjem zahtev in oceno sposobnosti za
kljubovanje pritiskom odločilno vpliva na doživljanje stresa škodljivega in prijaznega
(Looker in Gregson 1993, 31).
Stres je za organizem nekakšna stereotipna, vnaprej pripravljena uvedba izrednega
stanja, ki jo poleg duševnih stisk sprožijo tudi ogrožajoča poškodba, bolezen, pretiran
napor, stradanje, mraz ali kakšna druga nevarnost. Stres je izjemno močno čustveno
stanje, ki vse naše telo skupaj z duševnostjo preusmeri tako, kot se je v evoluciji pokazalo
optimalno za preživetje (Ihan 2004, 41).
Stres pri posameznikih je motnja, ki vpliva na človekovo duševno in telesno počutje.
Pojavi se takrat, ko od telesa zahtevamo, da dela preko svojih zmogljivosti. Rezultati
stresa škodujejo posameznikom, družinam, družbi in organizacijam, ki lahko prav tako
trpijo zaradi »organizacijskega stresa« (Heller in Hindle 2001, 766).
Stres ni le zdravstveno stanje, temveč splet telesnih, duševnih in čustvenih občutij, ki so
posledice pritiskov, zaskrbljenosti in strahu. Z izrazom stres po navadi označujemo
telesne simptome, ki jih povzroči povečana napetost. Neka stopnja stresa je povsem
normalna, saj pomaga premagovati izzive vsakdanjosti. Previsoka stopnja stresa pa
povzroči neprijetne odzive telesa (Battison 1999, 6).
6
Tadeja Ostrožnik Rijavec, dipl.soc.del.
»KAKO SKRBIM ZASE-OBVLADOVANJE
STRESA IN PREPREČEVANJE
IZGOREVANJA PRI DELU SOCIALNIH SLUŽB«

Stres nastane kot posledica neravnovesja med zahtevami iz okolja in lastno
usposobljenostjo (Schmidt 2001, 7).
Stres je vsesplošen pojav, s katerim se srečujemo v vseh življenjskih obdobjih. Stres
povzročajo globoko zakoreninjeni vzroki, ki jih lahko odstranimo. Stres je način, s katerim
se organizem odzove na vsako spremembo (Newhouse 2000, 11-12).
Stres poteka v 3 fazah, ki si zaporedno sledijo:
V prvi fazi - fazi alarma se organizem pripravi na ukrepanje, sprostijo se energetske
zaloge, duševne in telesne spremembe dvignejo našo učinkovitost ter pripravljenost na
soočanje.
Sledi faza prilagoditve, ko se poskušajo telesni procesi normalizirati in do te faze je
učinek stresa lahko pozitiven.
Če pa je stres podaljšan, je potrebno obrambo vzdrževati, kar je za telo velik napor,
energetske zaloge se praznijo, in če se v tem času nič ne spremeni, nas to vodi v fazo
izčrpanosti.
Takrat govorimo o negativnem stresu, za katerega so značilne spremembe na
telesnem, čustvenem, mišljenjskem in vedenjskem področju. Ogroženo je tudi naše
zdravje.
Če želimo stres prepoznati, ko se pojavi, moramo poznati signale, ki so zanj značilni. In
sicer jih delimo v 4 skupine:
Telesni signali: povišan srčni utrip in pritisk, pospešeno plitvo dihanje, občutek
notranjega nemira in napetosti, glavoboli, povečanim potenjem, slabostmi, prebavnimi
motnjami,…
Čustveni signali: vključujejo različne stopnje tesnobe in zaskrbljenosti, negotovosti,
strahov in panike, lahko pa tudi jezo, razdražljivost in vzkipljivost, občutja nemoči,
obupanosti, krivde in depresije.
Mišljenje: običajno izstopa pozabljanje, težave s koncentracijo, manj organizirano
mišljenje,…
Vedenje: opozarjajo predvsem na povečano uporabo drog (alkohol, kajenje, pomirjevala,
stimulansi) in odmikanje od socialnih stikov.
7

8
Tako kot definicije stresa, tudi vrste stresa različni avtorji opredeljujejo drugače. Tako
dobimo več delitev stresa. Ena izmed njih je delitev na:
 eksogeni stres (eksogen, gr.:ki deluje od zunaj, zunanji),
 endogeni stres (endogen, gr.:ki deluje od znotraj, notranji), ki ga lahko preprečimo.
Prav tako poznamo delitev na:
 kratkotrajni,
 dolgotrajni stres.
Poznamo tri skupine simptomov, ki predstavljajo prve pokazatelje prevelike
izpostavljenosti negativnemu stresu:
 čustveni simptomi: apatija, anksioznost, razdražljivost,…
 vedenjski simptomi:izogibanje, pretiravanje,težave z osebno urejenostjo,…
 telesni simptomi:pretirana skrb zaradi bolezni ali nepriznavanje bolezni, fizična
izčrpanost,…
Stresu in njegovim posledicam se lahko izognemo s pozitivnim odnosom do
svojega okolja. Tisti, ki to zmorejo, imajo poleg svojega poklica tudi druge interese
in znajo izrabiti čas, ko niso v službi. Vzamejo si čas za branje, telesno vadbo,
meditacijo, večere s prijatelji, čas zase, za družino, obiskujejo različne tečaje, se
izobražujejo ali pa se ukvarjajo z drugimi konjički.
Iz tega lahko sklepamo, da izvira večina stresa, ki ga občutimo, iz našega odnosa do
stresorjev, našega mišljenja, oklepanja navad in vedenjskih vzorcev. Zato se je pri
prizadevanjih za preseganje stresa v delovnem okolju treba zavedati, da ne bomo vsega
rešili samo z ukrepi v podjetju, ampak se mora s premagovanjem stresa spoprijeti vsak
posameznik ter temu prilagajati način življenja.
LITERATURA IN VIRI
 Battison, T.: Premagujem stres. Ljubljana:DZS,1999, str.77
 Heller, R., Hindle T.: Veliki poslovni priroćnik. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2001
 Ihan, A.: Stres na delovnem mestu in spoprijemanje z njim. Ljubljana:ARX, 2005, str.7-8
Internetna literatura:
 www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.../Stres_na_delovnem_mestu
 www.stres-odsotnost-stiska.si/
 Kako prepoznati stres na delovnem mestu in ga uspešno obvladati: dmi.zrc-sazu.si/.../kako-
prepoznati-stres-na-delovnem-mestu.

9
ČLOVEK ZA NOVE ČASE
Živimo v družbi, v kateri se uveljavlja brezobzirna
moč in egoizem.
Človekovo življenje usmerjajo egoistične želje po
pridobivanju materialnih dobrin.
To pa je v osnovnem nasprotju s pravimi potrebami in
željami človeka, kot duhovnega bitja.
Današji čas kliče po spremembi. Zato ne preseneča, da je
čedalje več ljudi nezadovoljnih.
Človek, ki je zrela osebnost, je notranje zadovoljen in
živi polno življenje v harmoniji s seboj in svetom.
Biti kar v resnici sem, to vedeti in izražati.
To je vsa skrivnost zadovoljstva in sreče.
Razumevanje izhaja iz notranjega vedenja.
Dobrohotnost odraža hrepenenje resničnega jaza, po
izražanju brezpogojne ljubezni do drugih.
Umirjenost je posledica zavedanja enosti prave narave
človeka, ki je povezana z vsem, kar obstaja.
Modrost človeka predstavlja notranje vedenje resnice,
kdo je in kaj je življenje.
Človek razume, da ima življenje globji in višji smisel.
Zorka Pavlič

JJJJJJJJJJJJJ
10
DRAGA MATI
Mati draga, le poslušaj me,
ker je danes praznik tvoj.
Rada bi se zahvalila ti sedaj,
le trenutek bod z menoj.
Ko sem kot otrok še v zibki spala,
ti si nad menoj bedela,
vse prečute dneve in noči darovala si za me.
Zdaj prihajam k tebi, da ti zapojem.
Mati moja draga poslušaj me!
Hvala ti še enkrat, ker si mi dala
v življenju mojem ljubezen vso.
Terezija Lorenčič
DRAGI
Dragi, če bi vprašal kaj ljubim bolj.
Svoje življenje, ali tebe.
Kaj bi odgovorila?
Tebe ti si moje življenje, hrepenenje.
V tvojem srcu zmeraj sonce sije v
ljubezen se povije.
Solza te polije iskre se, ljubezni ovije.
Okrog mene zasije moja ljubezen te pokrije.
Vse kar je za mene, to si ti meni edini,
vse kar želim si ti.
Roža, ki ob meni cveti, drhti in hrepeni.
V življenju moj si najlepši cvet,
rumene beline, vrat od nebeške modrine.
Terezija Lorenčič

11
Rad bi se zahvalil strokovnim delavkam v Društvu »VEZI« in sicer Anni, Marici, Ester,
Luki, Darji in Mateji, ki so mi omogočili, da sem se v času osebnostne krize lahko preselil
v stanovanjsko skupino Podgrad in mi s tem ni bilo potrebno oditi v bolnico. Zelo mi je
pomagala tudi življenjska zgodba, ki mi jo je zaupal Danijel, ki je tudi zaposlen v društvu.
Ivan, stanovalec SS Podgrad, mi je zaupal svojo osebno življenjsko zgodbo, kar mi je
tudi pomagalo. Veliko sem se pogovarjal tudi z Darjo in Matejo v Podgradu.
Lepo mi je bilo, ko smo delali čestitke, ko smo šli na sprehode. Če bi se ponovno pojavila
kriza, bi se ponovno odločil za to stanovanjsko skupino in šel v Podgrad za nekaj dni.
Anna mi je povedala, da lahko večkrat pokličem v Podgrad, če potrebujem pogovor v
popoldanskem času ali ob vikendih in praznikih.
Tudi v Postojni dobim veliko podpore od Ester, Marice in Luke. Pomaga mi tudi udeležba
na Klubu zdravljenih alkoholikov, čeprav me na to morajo spomniti Marica in Ester.
Zadovoljen sem tudi s stanovanjsko skupino, z zaposlenimi v Društvu »VEZI«, tudi
vsi v Stanovanjski skupini Postojna so zelo prijazni, z vsemi se razumem, tako da
bi se za vključitev v Stanovanjsko skupino še enkrat odločil.
Ne najdem besed, s katerimi bi se lahko dovolj zahvalil za vso podporo in pomoč,
ki jo dobim v Društvu »VEZI«. Zahvaljujem se tudi Karmen in sekretarki društva
Katarini za lep sprejem in vsem ostalim zaposlenim, javnim delavcem,
prostovoljcem, skratka vsem, ki se trudite, da se v Društvu »VEZI« tako dobro
počutim.
HVALA VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ.
Zvonko Oblak, SS Postojna
Zvonko Oblak, stanovalec SS Postojna
DOBRA IZKUŠNJA V DRUŠTVU
»VEZI«

12
LJUBEZEN JE VRSTA NOROSTI,
BOŽANSKA NOROST
Danes govorimo o ljubezni, kakor da bi bila vidik razmerja.
Ubadamo se s tem, kako naj pravilno ravnamo z njo, kako naj bo
uspešna, kako naj premagamo njene stiske in preživimo njene poraze.
Jasno je, da ljubezen nikoli ni preprosta, da prinaša s seboj bitke iz
preteklosti in upanje v prihodnost, da je obremenjena s stvarmi.
Včasih lahko govorimo o lubezni, kakor, da ne bi hoteli priznati, kako
močna in vzdržljiva zna biti. Vedno pričakujemo, da bo dobrodejna in
popolna in vsakič znova smo presenečeni, ko odkrijemo, da prinaša tudi
široke vrzeli in razočaranja.
Ločitev je največkrat dolg in boleč proces, ki se nikoli resnično ne
dopolni.
Mnogokrat nikoli dokončno ne vemo, ali smo ravnali prav,
LJUDJE TRPIJO TUDI ZARADI NEIZPOVEDANE
LJUBEZNI.
Zdi se, da so ljubezen do ljubezni in visoka pričakovanja, da nam bo
izpolnila življenje, sestavni del izkustva. Kakor, da bi ljubezen
obljubljala, da bo zacelila rane, ki nam jih je prizadejalo življenje.
Nič ne pomeni, da smo v preteklosti izkusili njene bolečine in nemir.
Sleherno ljubezensko izkustvo nam daje nova spoznanja.
Zorka Pavlič

11
13
V Društvu »VEZI« sem že dobri dve leti. Najprej sem bil v Podgradu, potem pa sem
se preselil v stanovanjsko skupino v Ilirsko Bistrico. V začetku mojega bivanja sem
imel nekaj težav, ampak sedaj se je vse uredilo.
Že vseskozi sem rad kuhal. Marsikaj sem se naučil tudi v »VEZEH«. Čez čas me je zelo
pritegnila peka kruha. Začutil sem, da bi lahko iz testa ustvaril tudi kaj drugega kot samo
štručke in žemljice. Testo se je pod mojimi prsti zlahka oblikovalo in nastali so razni
izdelki, ki jih je bilo na koncu skoraj škoda pojesti. Oblikoval sem razna tihožitja, sidro,
rožice,…
Izdelke iz testa sem okrasil z raznimi premazi, semeni in rezultat je bil res lep in okusen.
Ko je to videla strok. delavka Mateja, mi je predlagala da bi poizkusil oblikovati tudi v glini.
Najprej sem bil malo skeptičen, vendar sem vse življenje delal in ustvarjal z rokami, v
raznih poklicih. To in nezapolnjeni popoldnevi so me vendarle prepričali, da sem se
poizkusil tudi v novi tehniki ustvarjanja.
Najprej sem začel s preprostimi oblikami. Učil sem se sproti, skozi svoje delo, ter
spraševal ljudi, ki se na to spoznajo. Tako so kmalu izpod mojih prstov prišli zahtevnejši
izdelki. Za svoje izdelke sem dobil veliko pohval. To mi je velika spodbuda in izziv, za
nadaljnje delo. Ustvaril sem že zapletene izdelke, kot so razne vaze, skrinjice za nakit,
čajnike, ladjice,.. Vse sem tudi okrasil z raznimi rožicami. Udeležil sem se tudi letošnje
likovne kolonije v Štanjelu. Moje izdelke in delo so videli mentorji in ostali slikarji, ter bili
prav tako navdušeni nad rezultati mojega dela. Marsikoga, tudi profesionalne slikarje, je
zanimal moj način dela, oblikovanja in krašenja. Z veseljem in ponosom sem razlagal
svoje postopke.
Delo in ustvarjanje z glino je zame super pozitivna terapija, ki mi prežene vse
turobne trenutke in me napolni s pozitivno energijo.
Vlado Maršič, SS Divača
Avtor fotografij: Karmen Margarit
MOJE ROKE, MOJ ZAKLAD

Marjan Uljančič, redni obiskovalec Dnevnega centra Ilirska Bistrica, nam je na potopisnem
predavanju izčrpno predstavil svoje izkušnje in doživetja po zelo zanimivih tujih
prestolnicah. Nekatere izmed njih si v nadaljevanju lahko tudi preberete…
POLJSKA
To veliko državo se splača obiskati, saj je tu veliko zanimivih krajev. Krakov je najbolj
obiskano mesto na Poljskem in velja za največji muzej na prostem. Središče mesta je
Glavni trg, kje stoji znana bazilika Device Marije, katera ima dva različna zvonika. Vredno si
je ogledati tudi staro in novo stavbo Jagiellonske univerze, kjer sta študirala tudi Nikolaj
Kopernik in Marie Curie.
Najbolj zelen del mesta ja park Planty, kjer je pravi raj za pešačenje in kolesarjenje. Nad
mestom se dviga grič Wavel, kjer stojita grad in katedrala. Sestavni del mesta je tudi
židovska četrt Kazimierz, glavni del te četrti pa je Široka ulica. Tu si je zanimivo ogledati
sinagoge in najstarejše židovsko pokopališče v Evropi.
15 km iz Krakova proti zahodu se nahaja drugi največji rudnik soli na Poljskem
Wieliczka, kjer je med drugim jezero, ki je bolj slano kot Mrtvo morje. Veliko ljudi ve za
Auschwitz, le malo pa da se to nekdanje taborišče smrti deli na Auschwitz in Auschwitz
Birkenau. Vsekakor pa lahko zagotovo rečemo, da bi imela oba kraja marsikaj (predvsem
groznega) za povedati.
14
POTOPISNO PREDAVANJE
POLJSKA, BOLGARIJA in BENETKE
Glavni trg Židovska četrt Kazimierz
Auschwitz Birkenau

15
BOLGARIJA
Bolgarija je bila do nedavnega ena izmed najbolj neznanih držav Evrope, danes pa na
široko odpira svoja vrata. Glavno mesto Sofija je dobilo ime po Sv. Sofiji, ki je zavetnica
mesta. Sofija je tudi mesto, katerega znamenitosti se lahko ogleda v enem dnevu.
Najpomembnejši objekt v mestu je pravoslavna cerkev Sv. Aleksandra Nevskega,
katero so gradili arhitekti iz več držav v nekaj desetletjih in je posvečena 200 000 padlim
ruskim vojakom, ki so sodelovali pri osvobajanju Bolgarije izpod turške oblasti. V središču
mesta je zelo luksuzno zgrajena Nacionalna palača kulture, ki je nekakšen bolgarski
Cankarjev dom (velika je za pet Cankarjevih domov). V mestu je tudi džamija, katero
obiskujejo Pomaki. To so Bolgari, ki so sprejeli muslimansko vero. Zraven džamije je tudi
sinagoga.
Kulinarično bi Sofijo lahko imenovali tudi mesto paradižnikov in kumar, saj je ta zelenjava
sestavni del vsakega obroka. Obvezno je treba poizkusiti tudi šobsko solato, katero znajo
narediti edino Bolgari. Na obrobju Sofije je znana Bojanina cerkev, kjer je obisk omejen,
ker preveč slabega zraka škodi lepim freskam. 100 km južno od bolgarske prestolnice se
nahaja Rilski samostan, ki je nekaj časa veljal za središče bolgarske in slovanske kulture
in književnosti. Na poti domov se vsekakor splača ogledati tudi naše nekdanje glavno
mesto Beograd, ki leži na sotočju Save in Donave.
Središče Sofije s kipom
Sv. Sofije
Nacionalna palača kulture
v Sofiji
Rilski samostan

Benetke so svetovno znane in so postavljene na 12 milijonov lesenih kolov. Imenovali bi
jih lahko tudi svetovna prestolnica arhitekture, umetnosti in obrazov (zaradi turistov iz
vsega sveta in pustnega karnevala).
V zaledju se širijo Nove Benetke, kjer je prišlo do prekomernega črpanja podtalnice in je
povzročilo, da so se že omenjeni koli, in s tem mesto, potopili za 23 cm. Po mestu
najdemo številne mostove in kanale.
Središče tega plavajočega naselja je Markov trg s cerkvijo in zvonikom Sv. Marka. V
neposredni bližini se nahaja tudi Dioklecijanova palača in Most vzdihljajev. V določenih
trgovinah je mogoče kupiti celo vrsto izdelkov v najrazličnejših barvah iz znanega
muranskega stekla. Kljub temu da so Benetke zelo drage, so domačini zelo prijazni in
vročekrvni. Po mestu je tudi ogromno cerkva, kar daje mestu izrazito katoliški videz. Za
premagovanje razdalje se vsekakor ne uporablja mestnih avtobusov, ker pač ni cest,
ampak samo kanali, po katerih plujejo ˝vaporetti˝.
Marjan Uljančuč
Avtor fotografij: Marjan Uljančič
16
BENETKE
Benetke
Najstarejša cerkev v
Benetkah
Gondola
Pustni karneval v
Benetkah

17
Zadnji poljub!
Mesec na nebu je zasijal, mesec
na nebu me je izdal.
Nisem hotela, da videl bi
moj obraz.
Vedela sem, da si mi lagal,
vedela sem, da ne boš priznal,
da so viharji mi vzeli tvoje srce.
Naj ti solze nocoj povedo,
da mi v srcu močno je hudo in
nebo naj da mi moči te,
da dala bi ti še zadnji
poljub v slovo.
Terezija Lorenčič

PREUREDITEV DNEVNEGA CENTRA
V ŠTORJAH
V ponedeljkovi vrnitvi v Dnevni center Štorje v prenovljene prostore, sem se kar
začudila tej zelo lepi dekorirani prenovitvi. Po stresnem in napornem vikendu doma,
ko sem precej zalivala vrt in njivo, pa sem se v dnevnem centru malo umirila in
seveda s posvetovanjem Karmen sem se lotila takoj delat.
Nova preureditev prostorov je zelo lepa in bo privabila v Štorje še mnogo ljudi, saj se
bodo tam še boljše počutili.
V dnevnem centru v ŠTORJAH sem ugotovila, da je to kot moj drugi dom in delovni
prostor, saj je organizacija dela dobra in sama se tam ob pomoči zaposlenih lepo
znajdem. V dnevni center zelo rada zahajam, tam imam veliko prijateljev in nikoli
mi ni dolgčas. Vedno si poiščem kakšno delo in tudi rada se pogovorim s socialno
delavko Karmen o aktaktualnih zadevah, z njo tudi načrtujem moj dan v Štorjah in
doma. To mi veliko pomeni. S pomočjo načrtovanja tako tudi bolj aktivno in
kreativno preživljam svoj prosti čas. Hvala vsem v društvu, ki mi stojite ob strani in
me podpirate pri moji psihosocialni rehabilitaciji.
Usoda človeka je taka, nikoli ne veš, kaj te čaka in doleti v življenju.
Zorka Pavlič, obiskovalka DC Štorje
Avtor fotografije: Sabina Polh
18
Zorka v družbi prijateljev iz dc Štorje

19
LJUBEZEN
Ljubezen pomeni biti ljubljen,
ljubezen pomeni jo dati,
dati ljubezen do sebe in do
živih bitij okrog sebe.
Ljubiti nekoga kot ljubiš
samega sebe je ljubiti lepo.
Spoštovati ljubezen in spoznati
ljubezen je včasih težko,
a ko vzljubiš ljubezen je ni težko dati,
dati nekomu, ki ga ljubiš.
Emil Kovačič

LJUBEZEN BOLI
Ljubezen, ljubezen,
ljubezen boli.
Vampirji, ugrizi,
volkodlaki, boleči, smrtni udarci.
Bolezen ljubezen,
vse stran,
ne potrebujem.
Ljubezen boli,
nikdar se ne zaceli,
naj bo čas še tako dolg.
Ljubezen, ljubezen,
vampirji ugrizi,
volkodlaki, boleči smrtni udarci.
Ne prenese nikdar večno srečo,
samo bolečino.
Skozi mrežo gledamo,
skozi mrežo ljubezni in nesreče.
Boleče za večno,
vse večne čase.
Bolečina za bolečino,
vsak udarec bolj boleč.
Violeta Mihalič
20

21
V društvu »VEZI« čez celo leto organiziramo razne prireditve, dogodke,
praznovanja, izlete,... Na te prireditve povabimo vse naše uporabnike, njihove
svojce, člane in članice lokalnih skupnosti. Pri tem se uporabniki družijo med
seboj, spoznavajo nove ljudi, znamenitosti, zunanji člani lokalne skupnosti pa
spoznavajo naše delo in poslanstvo.
UTRINKI AKTIVNOSTI V DRUŠTVU »VEZI«

PREDSTAVITEV DRUŠTVA »VEZI«
na največjem turističnem sejmu v Sloveniji
Alpe – Adria: Turizem in prosti čas v Ljubljani
Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa »VEZI« v okviru
programa Mreža dnevnih centrov ponuja pestro izbiro aktivnosti, ki so tako kreativne,
prostočasne, kakor tudi poučne. Vsebine se načrtujejo v sodelovanju med strokovno službo
in uporabniki, laičnimi delavci in prostovoljci, saj je ravno tovrstno sodelovanje pogoj za
zadovoljitev potreb in pričakovanj uporabnikov programa. Poleg kreativnih, kulinaričnih,
literarnih ter športnih aktivnosti, ki so v dnevnih centrih že stalnica, se Društvo predstavlja
tudi širši skupnosti z promocijo izdelkov, ki nastajajo v programu SONČNI TOBOGAN -
MREŽA KREATIVNIH DELAVNIC. Prav sodelovanje s skupnostjo omogoča uporabnikom s
slabše razvito socialno mrežo pogoje za večje socialno vključevanje in višji nivo kvalitete
njihovega življenja. Na drugi strani pa se sodelovanje odvija v smeri promocije duševnega
zdravja, destigmatizacije duševne bolezni ter ozaveščanja širše javnosti, kar je del socialne
preventive. Tudi v letošnjem letu smo se v mesecu januarju z velikim veseljem odzvali
povabilu Turistično informacijskega centra Sežana in se predstavili na sejmu
Turizem in prosti čas, ki je potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Na sejmu se
je v štirih dneh, od 26. do 29. januarja predstavilo prek 300 ponudnikov turističnih storitev iz
12 držav in 16 navtičnih podjetij iz regije, pa tudi iz bolj oddaljenih destinacij, kot so Turčija,
Maroko, Tunizija, Bosna in Hercegovina, Srbija, Makedonija ter Italija in Madžarska v celoti.
Lokalni turistični akterji so prek običajev, plesa in pesmi, kulinarike ter naravnih in kulturnih
znamenitosti predstavili pestro ponudbo počitnic, izletov, aktivnega oddiha in avantur v
(ne)znano.
Območje KRASA IN BRKINOV se je pod okriljem občin Sežana, Hrpelje-Kozina in
Komen predstavilo v obliki kraške hiše, s poudarkom na predstavitvi izdelkov domače in
umetnostne obrti ter drugih tipičnih izdelkov, turizma, pridelkov, kulinarike, kulture in
običajev. Društvo »VEZI« se je predstavilo z razstavo ročno izdelanih izdelkov na temo
»KRAS«, ki nastajajo v programu SONČNI TOBOGAN - MREŽA KREATIVNIH
DELAVNIC. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki nam omogočajo sodelovanja na
raznih pripreditvah in javnih dogodkih ter nam tako omogočijo uresničevanje socialne
preventive.
Karmen Margarit in obiskovalci DC Štorje
Avtor fotografij: Nataša Varšek Furlan
22

23
Servietna tehnika na steklu
Promocijska stojnica Društva »VEZI«

24
Rasim, Alma, Nataša in David v družbi čebelarja iz Pliskovice
Predstavitev plesa
Rasim in David v družbi kraljice terana
Maruše Rogelja

25
Moji vtisi iz sejma v Ljubljani
V petek, 27.01.2012 zjutaj je mene in Rasima prišla iskat Karmen in nas peljala v dnevni
center Štorje, kjer nas je že čakala Alma in Nataša. Pot nas je vodila po avtocesti v
Ljubljano na Gospodarsko razstavišče, kjer je bilo zbranih že veliko razstavljalcev in med
njimi smo se s svojo promocijsko stojnico predstavili tudi mi iz Društva »VEZI«.
Razstavljali smo izdelke, ki nastajajo v naših kreativnih delavnicah v vseh treh dnevnih
centrih: Štorje, Štanjel in Ilirska Bistrica. Med ljudmi je bilo opaziti veliko zanimanja za naše
izdelke in programe v katere se člani društva vključujemo. Sam obiskujem dnevni center
Štorje v katerega zelo rad zahajam. Na sejmu sem si tudi ogledal kaj razstavljajo ostali in
videl sem veliko zanimivih stvari. Fotografiral sem se tudi s kraljico terana. Ko smo se
pozno zvečer vračali proti domu sem bil zelo zadovoljen in vesel. Imel sem se zelo
lepo.
David Ukmar, DC Štorje
Davidov nasmeh na obrazu pove vse,...
David in ostali člani Društva
»VEZI«
David in Rasim ob kurentih, ki veljajo za
značilni pustni lik iz Ptuja

Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa »VEZI« je konec meseca
januarja v Dnevnem centru Štorje organiziralo izobraževalno delavnico na temo
REFLEKSOTERAPIJA – MASAŽA GLAVE.
Obiskala nas je naša prostovoljka refleksoterapevtka Lilijana Abram, ki nam je na
teoretičen in praktičen način prikazala in nas poučila vse o masaži glave ter njeni
uporabi v vsakdanjem življenju. Zbralo se nas je veliko z željo spoznati novo tehniko
masaže in hkrati v pričakovanju na prijetno, sproščeno masažo, ki vedno prija. Naučili smo
se kako si pri določenih težavah in bolečinah lahko pomagamo zgolj z masažo na
določenem delu glave. Taki življenjski in zelo uporabni nasveti so vedno dobrodošli.
Spoznali pa smo tudi točko na glavi, natančneje pri očesu, ki je zelo pomembna hkrati pa
tudi zelo boleča. V prihodnje si želimo še več takih obiskov in predavanj, pri katerih
pridobimo praktično znanje, ki nam služi v življenju. V nadaljevanju pa si lahko preberete
nekaj praktičnih nasvetov o masaži glave.
26
MASAŽA GLAVE Z REFLEKSOTERAPEVTKO
LILIJANO ABRAM
Sodelujoči na delavnici pod mentorstvom refleksoterapevtke
Lilijane Abram

27
Masaža glave
Zdravilno in krepilno delovanje masaže temelji na spodbujanju prekrvavitve ter
dovajanju kisika in hranilnih snovi lasem in koži na glavi. Rezultati zdravilnega
delovanja masaže niso vidni takoj, ker enostavno ne dohiteva vseh mehanskih procesov, s
katerimi je masaža povezana. Ob masaži se žile in kapilare razširijo in krvna telesca se
približajo stenam žil. Pri normalnem ali zožanem stanju takega učinka ni ali pa je povsem
nepomemben, kar privede do manjšega dovajanja kisika in hranilnih snovi, ki so v krvi.
Masaža poveča aktivnost kože in las, zato jo priporočamo vsem, ki imajo na glavi suho
kožo, ki imajo suhe lase ali suh prhljaj, ter vsem, ki jim zaradi nepravilnega prehranjevanja
(shujševalne diete, motnje absorbcije hrane) izpadajo lasje. Predvsem ti ljudje potrebujejo
energično masažo. Masaža je zdrava za vse tipe las, razen za mastne, ker poveča
delovanje žlez lojnic. Ni pa primerna za hudo bolne ljudi. Lasišča si ne smejo masirati tudi
tisti, ki imajo gnojne ali glivične okužbe ali ekcem (srbeče, nenalezljivo kožno vnetje).
Masaža naj traja 10 do 15 minut. Priporočamo jo pred umivanjem las ali med njim, vendar
ne več kot dvakrat na teden. Masažo začnemo z nežnimi, božajočimi gibi, ki glavo
segrejejo. Potem pritisk postopoma povečujemo. Končamo z nežnim božanjem.
Poznamo štiri osnovne gibe, ki jih mora vsebovati vsaka pravilno narejena masaža.
Masažni gibi so lahko krožni, v obliki črke N, kot rahli udarci ali nežni, božajoči gibi.

Potek masaže
 Posamezne točke na vratu masiramo s palcema, s krožnimi gibi in s pritiskom.
 Z dvema prstoma ene roke masiramo nežno, ob robu lasišča, od ene strani senc do
druge, s poudarjeno počasnimi gibi v obliki črke N. S temi gibi masiramo celoten
zgornji del glave do vrtinca.
 Z mezincema se dotikamo senc, z drugimi prsti z rahlim pritiskom krožno masiramo v
smeri vrtinca. Gibe ponavljamo v smeri proti sredini glave, tako da sistematično
zajamemo celo glavo.
 Z robovoma obeh dlani z rahlimi udarci masiramo glavo v smeri od sprednjega dela
proti zadnjemu. Prsti rok so nekoliko razprti, lasišča se dotikata le mezinca. To
tehniko masaže izvajamo okoli glave, od enega ušesa do drugega, zraven pa lahko
tako obdelamo tudi ramena.
 Masažo končamo z nežnimi, božajočimi gibi na predelih okoli ušes. Tudi te gibe lahko
izvajamo na ramenih.
 Nato plosko pritisnemo z obema dlanema na senca, roki objameta glavo in počasi
drsita po zgornjem delu glave proti tilniku.
 Poseben »plisirni« gib lahko pospeši praznjenje lojničnih kanalov in obenem
intenzivno sprošča lasišče. Na lasišče razpremo prstanca, sredinca in kazalca obeh
rok tako, da je razdalja med njimi približno 2 cm, nato roki približujemo drugo proti
drugi in ju spet umikamo.
Masaža lasišča: a) krožna masaža posameznih točk, b) masaža z gibi v obliki črke N,
c) krožna masaža cele glave, d) masaža z rahlimi udarci, e) božajoči masažni gibi
Sabina Polh in obiskovalci DC Štorje
Avtor fotografij: Valerijo Jurca
Vir: http://www.ezdravje.com/si/lasje/nega/masaza/
28
Utrinki posneti med
masažo

29
Pri refleksni masaži glave smo se pod mentorstvom Lilijane Abram
preizkusili tudi mi
Za uspešno izpeljano delavnico se iskreno zahvaljujemo naši prostovoljki
Lilijani Abram.
... in bili smo presenečeni nad dobrimi
rezultati...
Marica in Franci pri izvajanju
refleksne masaže

V današnjem svetu naglice, stresa in kroničnega pomanjkanja časa, vse premalokrat pokažemo in
povemo ljudem, da nam veliko pomenijo, da jih imamo radi. In prav Valentinovo je ena od mnogih
priložnosti za tako dejanje. Nekaterim ta dan pomeni veliko, za druge je to dan kot vsak drug.
PRAZNIK SVETEGA VALENTINA
Valentinovo ali praznik svetega Valentina se praznuje 14. februarja in je tradicionalni dan,
ko si v nekaterih kulturah zaljubljenci izkazujejo ljubezen – največkrat s pošiljanjem
voščilnic in izmenjavo daril. Praznik svetega Valentina se je sprva praznoval kot
rimskokatoliški dan posta v čast svetemu Valentinu. Današnji pomen je dobil šele po
visokem srednjem veku, ko se je razvila zamisel o romantični ljubezni. Danes je podobno
kot vsi večji prazniki močno skomercializiran. Praznik je najbolj povezan z medsebojno
izmenjavo t.i. valentinčkov - ljubezenskih pisemc v obliki srca ali krilatega Kupida. Po
nekaterih ocenah jih ljudje vsako leto pošljejo milijardo, s čimer se praznik uvršča na drugo
mesto; zaostaja le še za božičem.
VALENTINOVO NA SLOVENSKEM
God svetega Valentina se pri nas že dolgo praznuje, vendar je imel drugačen pomen.
Poznan je pregovor, da Valentin - prvi spomladni (pomladni svetnik) - prinese ključ do
korenin, zato se po starem kmečkem koledarju na valentinovo začne prvo delo v
vinogradih in na vrtovih. Poleg tega naj bi se takrat snubili ali ženili tudi ptički (ti se ženijo
tudi na Gregorjevo in Vincencijevo). V Beli krajini pravijo, da se z valentinovim začne prvi
spomladanski dan. V severovzhodni Sloveniji so gospodinje na valentinovo po drevju in
grmih nastavile otrokom Valentinove potičke. V Štmavru pri Gorici se s prvo nedeljo po
Valentinu začne sezona vaških praznikov na Goriškem.
Tako, kot vsako leto smo se tudi v društvu »VEZI« ob prazniku Valentinovega
prepustili ustvarjanju in v ta namen oblikovali srčke iz različnih materialov. Čeprav
mnogi menijo, da je ta praznik mnogo preveč skomercializiran, se mi pri ustvarjanju nismo
pustili motiti in tako so v delavnicah nastali številni srčasti izdelki, vse od skledic, obeskov in
manjših stenskih okraskov; skratka, domišljiji smo pustili prosto pot. Nastale izdelke smo v
mesecu februarju razstavljali na različnih promocijskih stojnicah.
Avtor fotografij: Sabina Polh
30
VALENTINOVO
V DRUŠTVU »VEZI«

Pust, pust, velikih ust, poln si vragolij in norčij. Lep čas je to, saj zimo nam odnese
in pomlad prinese.
V Društvu za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa »VEZI« smo se
v sodelovanju z zaposlenimi in uporabniki iz dislociranih enot Sežana - Socialno
varstvenega zavoda Dutovlje tudi letos odločili in ročno izdelali izvirne pustne
maske. Že v začetku januarja smo v okviru kreativnih delavnic Dnevnega centra Štorje v
sodelovanju s stanovalci dislociranih enot iz Sežane izdelali prav posebno skupinsko
masko, ki smo jo poimenovali »SPOMLADANSKE PIKAPOLONICE«, s katero smo se na
pustni torek tradicionalno predstavili po različnih javnih ustanovah v Sežani, prinesli smo
pomlad in dobro voljo.
Pustno povorko smo pričeli na Občini Sežana, kjer sta nas z velikim veseljem, sprejela
podžupan David Škabar ter Tanja Ravbar, vodja odd. za družbene dejavnosti s sodelavci
in nas pogostila s slastnimi pustnimi krofi. Kasneje smo se poveselili na obeh lokacijah
Centra za socialno delo v Sežani, v psihiatrični ambulanti, v lekarni ter na Zavodu za
zaposlovanje, kjer so nas prav tako pričakali s slastnimi krofi. Vsi so nas bili zelo veseli in
so nas zelo lepo sprejeli. Pustovanje smo zaključili v stanovanjski skupini Socialno
varstvenega zavoda Dutovlje, kjer so nas postregli z odlično kavo in kasneje v Dnevnem
centru Štorje ob pravi pustni pojedini, zelju in klobasah. Upamo, da nam je uspelo več
kot samo pregnati zimo, ampak tudi nasmejati ljudi in jim sporočiti, da kljub vsemu
dobra volja vedno ostaja.
Karmen Margarit in obiskovalci DC Štorje
31
TRADICIONALNO PUSTOVANJE
V DRUŠTVU »VEZI«
»SPOMLADANSKE PIKAPOLONICE«

32
PRIPRAVA PUSTNIH MASK
V DNEVNEM CENTRU ŠTORJE
Nasmejan Gregor pri barvanju
Našim pikapolonicam smo dodali še črne
pike
Barvanju mask se je posvetil tudi DavidPriprava tipalk, smo rezali,
barvali,…

TRADICIONALNA POVORKA
PO SEŽANI
33
Tako kot vsako leto smo tudi letos obiskali Občino Sežana, psihiatrični dispanzer, Center za
socialno delo Sežana in dislocirano enoto centra, Zavod za zaposlovanje Sežana in lekarno. Svojo
pot pa smo zaključili v stanovanjski skupini Socialno varstvenega zavoda Dutovlje v Sežani, kjer
so nas postregli z odlično kavo in kasneje na skupnem kosilu v dnevnem centru Štorje.
Bilo je veselo in norčavo.
Ob tej priložnosti se vsem najlepše zahvaljujemo in obljubljamo, da se naslednje leto
zoped vidimo.
Štorske pikapolonice so pripravljene,…

34
Na Občini Sežana nas je sprejel podžupan David Škabar ter Tanja Ravbar, vodja odd. za družbene
dejavnosti s sodelavci – postregli so nas s slastnimi pustnimi krofi.

35
Vsako leto znova doživimo zelo prijazen sprejem v psihiatrični ambulanti.

36
Zapeli in poveselili smo se skupaj s zaposlenimi na Centru za socialno delo Sežana in na
dislocirani enoti centra.

37
Veseli so nas bili tudi na Zavodu za zaposlovanje Sežana, kjer so nas
postregli z odličnimi krofi.
Obiskali smo tudi lekarno v Sežani …kjer so se nas tudi razveselili

38
PUST JE PRIŠEL TUDI V
STANOVANJSKO SKUPINO V
POSTOJNI
Pust, pust veselih ust….
Pustni čas je res norčav in vesel. To je prav poseben čas, ko si vsak lahko nadene
masko in se prelevi v nekaj drugačnega.
Vsako leto se nekaj stanovalcev iz SS Postojna priključi pustni norčavosti v organizaciji DC
Štorje, kjer tudi izdelajo kostume za celotno skupino, ki jo sestavljajo člani Društva »VEZI«.
V stanovanjsko skupino v Postojno pa so nam pustni čar prinesli obiskovalci dnevnega
centra Šent. Na pustni torek v dopoldanskih urah so nas obiskale zanimive maškare z lepo
poslikanimi obrazi. Spremljala jih je tudi »gospa ministrica«. Maškare smo lepo sprejeli in
pogostili. Franci je raztegnil meh, tako da je bilo poskrbljeno tudi za zabavo.
Ester Ržen in stanovalci SS Postojna
MOJE PUSTOVANJE
Dne 21.02.2012 me je Luka zjutraj ob 9h odpeljal iz Postojne v Štorje, še prej smo se
ustavili v SS Divača, kjer smo pobrali Valterja, Andreja in Marjetko, ter se odpeljali v Štorje.
Tam smo se pripravili na pot v Sežano, kjer smo se našemili, ter se odpravili na Občino
Sežana, kjer nas je pričakal podžupan in nas pogostil s pustnimi krofi. Na Občini Sežana
sem fotografiral cel potek pusta. Po obisku na Občini smo se odpravili v ZD Sežana k
psihiatrinji, kjer so nas pogostili s čokolado. Nato smo odšli v lekarno in na Zavod za
zaposlovanje. Tudi tam smo dobili slastne pustne krofe.
Šli smo tu na CSD Sežana, kjer sem fotografiral socialno delavko Ksenijo. Z nami so bili
tudi stanovalci stanovanjske skupine iz Sežane SVZ Dutovlje. Povabili so nas na toplo
kavico, nato pa smo se odpeljali nazaj v Štorje, kjer nas je čakalo slastno kosilo, zelje,
krompir in pečenica. Bilo je resnično lepo. Počakal sem še na Luko, da me odpelje nazaj v
Postojno.
Valerijo Jurca, SS Postojna

39
V Društvu za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa »VEZI« se dobro
zavedamo, kako pomembno je socialno vključevanje v okolje. Zato smo tudi letos, tokrat že
drugič, z veseljem sodelovali na medgeneracijski delavnici z vrtcem Dutovlje. V vrtcu
Dutovlje se vedno dobro počutimo, temu primerne so tudi naše kreativne sposobnosti. Ideja
za letošnjo temo je padla na plodna tla sredi pogovora, ko smo obujali spomine na lansko
medgeneracijsko delavnico, in obrodila naslov letošnje delavnice, ki je bila POMLAD.
Odločili smo se, da bomo s skupnimi močmi na tokratni delavnici izdelovali izdelke, s
katerimi so zaposlene v vrtcu pričarale pomladno vzdušje. Krogi različnih odtenkov zelene
barve in različnih velikosti, nanizani in prišiti na tanke nitke, so se v večnamenskem
prostoru vrtca Dutovlje pozibavali in nežno priklicali letošnjo igrivo pomlad. Vzporedno s
kreativno delavnico pa se je v vrtcu predstavila tudi čalnica društva »VEZI« Jelena Šardi, ki
je vsaki skupini prebrala svojo avtorsko pravljico. Jelena si želi, da bi domišljijski svet, svet
vil, palčkov, približala otrokom in zato je prav za to priložnost pripravila posebno pravljico s
katero je otrokom polepšala dan in privabila nasmešek na ustnice. V društvu »VEZI« si v
prihodnje želimo še veliko takih projektov, ki nam iz dneva v dan prinašajo iskrico v očeh
.
Nataša Varšek Furlan, str. sodelavka
MEDGENERACIJSKO SREČANJE
DRUŠTVA »VEZI« in VRTCA DUTOVLJE

40
Ob tej priložnosti se zaposlenim in otrokom Vrtca Dutovlje iskreno zahvaljujemo, da
so nas lepo sprejeli. Hvala za veselje, smeh, skupno druženje in ustvarjanje.
Kreativna delavnica – POMLAD ter pravljica z Jeleno Šardi

41
V Društvu za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa »VEZI« so člani
skupine za samopomoč »HRAST«, ki se srečuje v dnevnem centru Štorje vsak torek
izpostavili željo, da bi radi spoznali podjetja, ki so usmerjena v proizvodnjo, tako, da se pri
ogledu podjetja lahko spozna od proizvodnje izdelka do zadnjega koraka, ko je izdelek na
policah v trgovini. Dogovorili smo se z nam bližjimi podjetji in sicer Vipava 1894 d.d.
PE Mlekarna Vipava in pa podjetje INCOM, ki je proizvajalec vsem nam dobro
poznanih sladoledov pod skupno znamko LEONE.
Najprej smo bili toplo sprejeti v Mlekarni Vipava, kjer nas je pričakal prijazen gospod, ki
nam je predstavil zgodovino podjetja. Mlekarna Vipava je manjša slovenska mlekarna.
Spretno prepleta tradicijo, znanje naših dedov in pradedov, in inovativne pristope ter
tehnološke pridobitve. Na osnovi novih znanstvenih spoznanj skrbno razvijajo svoje izdelke
in poskrbijo, da imamo kupci na voljo zdrave in okusne mlečne izdelke MLEKO VIPAVA.
Nato pa še celoten potek proizvodnje njihovih izdelkov. Popeljal nas je tudi po prostorih
proizvodnje, tako, da smo si lahko pobliže ogledali celoten potek. Povedal nam je, da je za
Mlekarno Vipava najbolj pomembna KAKOVOST, zato je mleko, ki ga uporabljajo v
Mlekarni Vipava, iz domačega okolja, kjer ugodna klima in sestava tal zagotavljata zelo
kakovostno surovino. Mleko prihaja s Krasa, iz Vipavske doline, s Trnovske planote,
Postojnskega. To mleko ima precej mineralov, predvsem kalcija, zato imajo izdelki MLEKO
VIPAVA dobro prehransko vrednost. Da smo v kakovost izdelkov Mlekarne Vipava lahko
popolnoma prepričani pa pričajo tudi številne nagrade, ki so jih prejeli v letu 2011.
OBISK MLEKARNE VIPAVA
in podjetja INCOM d.o.o.
Na koncu izčrpne predstavitve nas je čakala še odlična
degustacija njihovih izdelkov. Verjemite, vse je bilo
ODLIČNO.

42
Podjetju Vipava 1894 d.d. PE Mlekarna Vipava se najlepše zahvaljujemo za topel sprejem,
izčrpno in poučno predstavitev njihove proizvodnje in odlično degustacijo.

Našo ekskurzijo smo nadaljevali še v Ajdovščini v podjetju INCOM. Tudi tam smo bili
toplo sprejeti s strani vodje podjetja in njegovih pomočnikov. V njihovi sejni sobi so nam
predstavili Podjetje Incom d.o.o. s sedežem in proizvodnim obratom sladoleda v
Ajdovščini.
V Sloveniji, Bosni in Hercegovini, Srbiji in na Hrvaškem podjetje trži proizvode pod krovno
blagovno znamko Leone, sodeluje pa tudi s proizvajalci sladoledov in trgovskimi verigami
iz Italije, Nemčije in Anglije. Incom gradi svoj ugled kot sodobno in zanesljivo podjetje z
vrhunsko tehnologijo. Visoko specializiran raziskovalno razvojni oddelek razvija recepture,
ki so sposobne zadovoljiti najrazličnejše zahteve sodobnega potrošnika. Asortiman
visokokakovostnih izdelkov vključuje impulzni sladoled (kornete, sladolede na palčki,
žogice, lončke in ostale), sladoled v banjicah za domačo uporabo, zamrznjene torte ter
zamrznjene sladice s kremo in gostinski sladoled. Neprestane izboljšave obstoječega
asortimana ter razvoj novih proizvodov, inovativni duh, dinamičnost in fleksibilnost
ter surovine in posledično tudi izdelki najvišjih kakovosti so najpomembnejše
vrednote in gonilo poslovanja podjetja Incom. Moramo priznati, da smo bili nad izčrpnim
prikazom pridelave sladoleda zelo presenečeni, saj smo med drugim izvedeli, da je v
banjici sladoleda polovica mase zrak, kar pomeni, da je v 1 kg banjici sladoleda le 0,5 kg
sladoledne mase, ostalo pa je zrak ki je vmešan v maso. Poučno in zelo zanimivo
predstavitev smo zaključili s degustacijo najrazličnejših oblik, barv in okusov
njihovih sladoledov.
Nataša Varšek Furlan, str. sodelavka
Avtor fotografij: Mojca Mahnič
43
Podjetju Incom d.o.o. se najlepše zahvaljujemo za topel sprejem, izčrpno in poučno
predstavitev njihove proizvodnje in odlično degustacijo.

44
Naša prostovoljka Mira Lenarčič, ki v stanovanjski skupini Postojna vodi skupino za
samopomoč, se večkrat odpravi na izlete in tudi na daljša potovanja. V začetku meseca
marca sta skupaj z možem, svoje vtise iz res izjemnega popotovanja, delila tudi z nami. V
poletnih mesecih sta namreč prehodila znamenito romarsko pot el camino de santiago.
To je ena najstarejših romarskih poti, ime pa je dobila po sv. Jakobu – apostolu. Na poti je
bilo veliko zanimivih sakralnih in zgodovinskih spomenikov, stavb. Kot zanimivost: vsa
trasa poti je označena z školjkami, ki jih poznamo kot »jakobove školjke«, ki so ime
dobile prav tu. Romarju, ki je dosegel cilj na Jakobovem grobu, so dali klobuk okrašen z
veliko školjko.
V stanovanjski skupini Postojna smo organizirali potopisno predavanje za vse člane
društva »VEZI«, povabili pa smo tudi obiskovalce dnevnega centra Šent, ki so se z
veseljem odzvali. Ena izmed članic je zelo lepo zapisala svoje vtise.
Ester Ržen, strok.sodelavka
POTOPISNO PREDAVANJE V STANOVANJSKI SKUPINI
POSTOJNA - EL CAMINO DE SANTIAGO
Utrinki ujeti v fotografiji
Navdušeni poslušalci potopisnega predavanja

Na Šent smo dobili vabilo za predavanje o romarski poti gospe Mire in gospoda Maksimiljana
Lenarčič iz okolice Postojne, ki sta v poletnih mesecih v 27 dneh prehodila 1200 kilometrov poti
po znameniti romarski poti po Španiji.
Odločili smo se, da se predavanja udeležimo in vsi smo bili navdušeni, ko sta nam na
prijazen način pripovedovala o prehojeni poti po Španiji in nam prikazala lepe fotografije.
Ker sta že starejša zakonca, človek ne bi nikoli pomislil, da sta še tako vitalna in polna
energije z neizmerno voljo, kljub svojim letom tako dolgo pot prehodila in se srečala z
veliko nevarnostmi, ki te lahko doletijo na poti. Potovala sta vsak dan od 7. ure pa vse do
17. ure, da sta prišla do bližnjega alberga - neke vrste hostela, kjer sta si lahko odpočila
od zelo naporne poti. Ker je bilo takrat zelo vroče in pot naporna, sta morala večkrat
počivati in popiti veliko tekočine, da ne bi dehidrirala. Nikoli ne bom mogla verjeti dejstva,
da imajo starejši ljudje toliko energije, ter da imajo toliko poguma, da se odpravijo peš na
tako dolgo pot. Nad predavanjem smo bili vsi navdušeni ter polni lepih vtisov smo šli nazaj
proti Šentu.
Gospa Ester iz Društva »VEZI« nas je po koncu predavanja povabila na sok in kavico ter
na majhen prigrizek. Potem smo se vrnili nazaj na Šent. Lepo smo se imeli in se
priporočamo, da bi še kdaj šli na kakšno takšno predavanje, ki bi nas vse navdušilo.
Na koncu naj napišem še to, da kljub moji mladosti in da imam malo kondicije se nebi
nikoli odločila za to potezo in ne bi šla peš na tako dolgo pot.
Prisrčno se zahvaljujemo zakoncema gospe Miri in gospodu Maksimiljanu Lenarčič,
da sta nam tako preprosto in čudovito pripovedovala o svojih izkušnjah po tej
čudoviti poti, ki sta jih prijazno delila z nami in nam polepšala dan, ki je bil nasploh
lep, saj je zunaj sijalo lepo sonce. Zahvala gre tudi Društvu »VEZI«, ki so nas tako
lepo postregli in smo z njimi preživeli lep dan. Že vnaprej se veselimo še kakšnega
takega skupnega dneva, ki nam polepša vsakdan na Šentu.
Mojca Studnička
članica Društva Šent Postojna
45
Potopisno predavanje
EL CAMINO DE SANTIAGO

V okviru športnega programa, ki ga sofinancira Fundacija invalidskih in humanitarnih
organizacij, smo v začetku meseca marca organizirali enodnevno zimovanje na Mašunu
pri Knežaku. Na podlagi izraženih potreb oz. želja naših stanovalcev in obiskovalcev
dnevnih centrov smo se odločili za sankanje.
Cilj tega projekta je izboljšanje psihofizičnega počutja in duševnega zdravja nasploh,
kvalitetnejše preživljanje prostega časa ter vzpodbujanje samoiniciativnosti, druženja in
medsebojne podpore. Naši stanovalci in obiskovalci dnevnih centrov si zaradi slabih
finančnih možnosti le s težavo privoščijo zimovanje, zato imajo v okviru našega društva na
razpolago tudi to možnost. Gibanje, še posebej na svežem in čistem zraku, ter sproščeno
vzdušje in možnost druženja, pozitivno vpliva na vsakega posameznika.
Projekt sankanja smo zaradi vremenskih nevšečnosti in pomankanja snega uspeli speljati
zelo pozno, da pa smo se lahko sankali, smo morali ubrati pot pod noge in se odpraviti na
bližnjo strmino. Mašun leži na nadmorski višini 1024 metrov, v objemu prostranih,
neposeljenih snežniških gozdov. Le-ti so ohranili naravno podobo, saj so odmaknjeni od
naselij. Na Mašunu je križišče gozdnih cest, ki se vijejo iz Knežaka v Pivški kotlini, iz
Pudoba v Loški dolini, mimo gradu Snežnik ter iz Ilirske Bistrice preko Zabič-Gomanc in
Leskove doline. Mašun tako predstavlja svojevrstno središče med občinami Ilirska Bistrica,
Postojna, Cerknica, Pivka ter Loška dolina. Značilnost pokrajine je brezkončen gozd
smreke in jelke. Pozimi snežna odeja spremeni krajino v idilično, skoraj pravljično podobo,
ki jo lahko občudujemo med sprehodi, smučanjem na manjšem smučišču, na sankališču
oziroma teku na smučeh na utrjenih tekaških progah.
Na Mašun smo se iz vseh enot stanovanjskih skupin kot tudi iz dnevnih centrov odpravili
že zgodaj zjutraj. Pričakalo nas je sonce in še nekaj snega. Sonce nas je prijetno ogrelo,
da smo bunde lahko kar slekli in se veselo sankali po zasneženem hribu. Sveži zrak,
sprehod in sankanje nas je prijetno utrudilo. Po kosilu in toplem čaju v Gostišču Mašun
smo se zadovoljni odpravili domov.
Mateja Rutar, dipl.soc.del.
46
SANKANJE NA MAŠUNU
Skupaj smo se sprehodili do
sankališča,…

47
Zimske radosti članov društva »VEZI« na Mašunu

Društvo »VEZI« je v začetku marca za vse nas organiziralo sankanje. Ob 10. uri smo se,
iz različnih koncev, zbrali na Mašunu. Bilo je zelo sončno in toplo vreme. Nekateri so se
sankali, drugi pa smo le gledali. Snega je bilo že zelo malo. Ujeli smo zadnji vlak zimskih
radosti.
Do kosila smo se malo družili in pogovarjali. Valerijo je celo dogajanje poslikal. Kosilo so
nam pripravili kar na Mašunu. Jedli smo makarone z omako. Bilo je kar dobro. Po kosilu
smo se počasi odpravili proti domu.
Jaz in sopotniki smo se po poti ustavili še na kavici. Na izletu mi je bilo zelo všeč, saj me
je narava napolnila z dobro energijo in dobro voljo. Videl sem, da sprehodi v naravi
pomagajo za dobro počutje. Tudi drugi so bili dobre volje.
Zvonko Oblak, SS Postojna
Avtor fotografije: Valerijo Jurca
48
Sankanje na Mašunu
Naš Zvonko na Mašunu

Slikarka Jelena Šardi je pod okriljem Društva »VEZI« pripravila samostojno razstavo z
naslovom ČAROBNOST VIDNEGA IN NEVIDNEGA v Knjižnici Makse Samsa v Ilirski
Bistrici. Razstava je bila na ogled od 9.3.2012 do 21.3.2012.
V petek, 9.3.2012 se je otvoritvene slovesnosti udeležilo kar lepo število ljudi, katere
zanima likovna umetnost. Kulturni del programa so popestrili učenci Glasbene šole
Ilirska Bistrica in člani recitatorske skupine Društva VEZI. Avtorica je na kratko
predstavila svoj stil umetniškega izražanja, motive, katere najraje uporablja in simboliko.
Namen njenega ustvarjanja je ljubezen, spoštovanje narave, magična narava, njena
razkošna lepota, katere del smo tudi mi ljudje, občutek ljubezni v sebi, smeh,
radost do življenja, spoštovanje ter ljubezen do vseh živih bitij, življenje in dihanje
našega planeta v neskončnem rojevanju in spreminjanju vesolja.
Karmen Margarit, dipl.soc.del.
49
OTVORITEV SLIKARSKE RAZSTAVE
ČAROBNOST VIDNEGA IN NEVIDNEGA
JELENE ŠARDI
Slikarka Jelena Šardi

50
Predstavila se nam je učenka glasbene
šole Ilirska Bistrica
Glasbena šola Ilirska Bistrica
Obiskovalci razstave ČAROBNOST VIDNEGA IN NEVIDNEGA
v Knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici

51
Kulturni del programa so skupaj z glasbeno šolo Ilirska bisrtica soustvarili tudi člani
recitatorske skupine Društva »VEZI« Emil Kovačič in Valerijo Jurca, ki sta se nam predstavila
s svojimi avtorskimi deli.

52
Obiskovalci razstave so si z velikim zanimanjem
ogledali razstavljena dela slikarke
Slikarka Jelena Šardi
Slikarska dela Jelene Šardi

Mesec marec je mesec, ko se pri nas v društvu »VEZI« vsako leto pod mentorstvom
prostovoljke Vivijane Kljun Castellani učimo in spoznavamo vse o cvetlicah. Pred
praznovanjem vseh marčevskih praznikov se v dnevnem centru Štorje zberemo iz vseh
enot in naredimo cvetlične aranžmaje, ki jih potem na praznovanju v stanovanjski skupini v
Postojni razdelimo po vseh enotah.
SIMBOLIČEN POMEN CVETLIC
Vse od antike pa do danes simbolični pomen cvetlic predstavlja velik in pomemben del
kultur celega sveta. Rože nas spremljajo ob ključnih življenjskih dogodkih, zaznamujejo
rojstvo in smrt, bolezen, poroko ter praznike. Ravno zaradi simboličnih pomenov cvetlic se
pri izbiri šopka za svoje najbližje potrudimo in razmislimo, komu podarjamo in kaj hočemo s
tem sporočiti. Cvetje je za človeka vrednota, ki se je ne da meriti z običajnimi merili. Za
človeka je cvetje lahko izraz ljubezni, naklonjenosti, spoštovanja, čaščenja, kot tudi nosilec
dobrih želja. Cvetje še kako radi uporabljamo pri raznih slovesnostih, z njim ustvarimo
prijetno, veselo, romantično razpoloženje, cvetje darujemo drug drugemu in ga uporabljamo
še za vrsto drugih namenov.
ZGODOVINA SIMBOLIKE
V Antiki so cvetlice povezovali s starodavnimi božanstvi, kot so Venera, Diana, Jupiter in
Apolon. Tudi v srednjem veku in renesansi je narava večinoma predstavljala odsev
božanskega, tudi veliki vrtovi premožnih so bili ustvarjeni z mislijo na pomen vzgajanega
cvetja. Zdi se, da je uporaba cvetja glede na njegov pomen in predstavljanje čustev svoj vrh
dosegla v viktorijanskih časih. Zaradi strogega vzdušja tistega časa, ljudem ni preostalo
drugega, kot da svoja čustva, želje in misli izrazijo s cvetjem. V tem času so cvetlice krasile
skorajda vse; lase, oblačila, nakit, kuhinjski pribor, pohištvo in še marsikaj. Poudarjanje
pomena rož je sčasoma pripeljalo do prvega vodnika po simbolizmu posameznih cvetlic;
leta 1819 je Madame Charlotte de la Tour napisala Le Language des Fleurs. Čeprav
dandanes cvetlice še vedno nosijo svoj pomen, smo v primerjavi s preteklostjo na globljo
simboliko že skorajda pozabili. Naslednjič, ko zavijemo v cvetličarno, poskusimo, namesto
da bi izbrali šopek, ki nam prvi pade v oči, izbrati cvetje, ki bo tudi nekaj predstavljalo.
Ciklama »poravna vse račune« in zgladi nesporazume v medsebojnih odnosih. Stare vraže
pravijo, da tam, kjer raste ciklama, zlo nima moči. Ta cvet iskrenosti, naklonjenosti, zaščite
in sreče blaži bolečine užaloščenega srca, njene moči pa so povezane tudi s plodnostjo.
Postavljena v spalnico naj bi varovala spečega in zbujala strasti.
Dalija obuja spomine na »dobre stare čase« in sentimentalna srečanja. Simbolizira
nestabilnost in negotovost, a tudi eleganco in dostojanstvo.
53
CVETLIČARSKA DELAVNICA V DC ŠTORJE
»Prišla je pomlad«

Z njeno magično močjo naj bi se obdarovancu dobro iztekli osebni in poslovni načrti, za
katere si že dolgo prizadeva.
Jasmin je cvet srečnega zakona, ki ga nihče ne more vznemiriti ali zamajati. Vraže
pravijo, da droben zavitek posušenega jasmina, ki ga moramo zamenjati vsako leto,
varuje zakonski stan.
Lilija simbolizira plodnost, predstavlja pa tudi Sveto Trojico, čistost, vrlino, vero, modrost,
viteštvo, lepoto, oranžna lilija predstavlja sovraštvo, tigrasta lilija bogastvo in ponos, bela
nedolžnost ter čistost, rumena pa radost in hvaležnost. Lahko jo podarimo skrbnim
osebam, ki na vsemogoče načine pomagajo drugim. Te osebe zaradi svoje materinske
narave ljudi naravnost privlačijo in se počutijo najbolje, ko jim lahko tudi pomagajo.
Najverjetneje se tudi v službi ukvarjajo z ljudmi oziroma delajo nekje, kjer lahko svoje
življenjske modrosti delijo z ostalimi.
Nagelj
V splošnem je nagelj cvet sprave, saj simbolizira najtesnejše prijateljstvo, spoštovanje in
spoznanje globine čustev, podarimo pa ga zaupanja vredni osebi, ki prisega na tradicijo.
Pomen nageljna je odvisen tudi od njegove barve. Bel nagelj naj bi na eni strani
predstavljal srečo in ljubezen po drugi pa prezir in zavrnitev. Rdeč nagelj predstavlja
predano ljubezen in strast – če želite nekoga osvojiti, mu morate podariti sedem rdečih
nageljnov. Nagelj v lila barvi simbolizira kapricioznost, nestabilnost in nezanesljivost,
roza nagelj pa je postal simbol materine večne ljubezni, še dandanes ga povezujem tudi
z veseljem; podarimo pa ga s sporočilom: »Vedno se te bom spominjal.«
Narcisa je cvet, ki so ga v davni preteklosti polagali v krste pokojnikov, da bi jim
zagotovil novo rojstvo in srečo v onstranstvu. Vse do danes je narcisa ohranila simbol
prebujenja in večnega obnavljanja narave, po drugi strani pa tudi značajske šibkosti, kot
so zagledanost samega vase, sebičnost in samozadovoljstvo tistega, ki jo podarja.
54

55
Marjetica naj bi simbolizirala predvsem čistost, nedolžnost, zvestobo, lepoto, potrpežljivost
in preprostost. Travnike našega planeta naj bi te bele rožice krasile že več kot 4000 let.
Med izkopavanjem stare Minojske palače na Kreti naj bi med drugim našli tudi ženske
lasnice, ki so jih krasili umetni cvetovi marjetic. Slednje naj bi krasile celo staroegipčansko
keramiko, najpogosteje pa so jih na svojih umetninah upodabljali srednjeveški slikarji. Tako
marjetico kot ivanjščico, katerih živorumeno središče povezujemo s svetlobo in življenjem,
so včasih uporabljali tudi za vedeževanje. Travniško rožico podarimo optimistični, veseli in
iskreni osebi, z odprtim, neomejenim pogledom na svet.
Mimoza simbolizira spoštovanje, varnost in gotovost. Podarjen cvet mimoze vpliva na
ljubezen in prinaša srečo na poslovnem področju. Podarja se jo vsem ženskam na dan
žena.
Orhideja je cvet uspešnih ljudi. Kot simbol finančnega napredka jo podarite sebi, ljubljeni
osebi ali prijatelju.
Vrtnica
Vrtnico načeloma podarimo nepopravljivim romantikom, saj je simbol neomajne in večne
ljubezni, ki v življenje vnaša mir. Njena simbolika pa je močno odvisna tudi od njene barve.
Rdeča predstavlja strast, roza in rumena veselje, rumena nezvestobo, oranžna navdušenje
in hrepenenje, bela pa čistost, nedolžnost, zaupanje in ponižnost. Zgodovina pravi, da so
vrtnice gojili že v azijskih vrtovih pred 5000 leti in kot je zapisal Konfucij, naj bi imel kitajski
vladar kar 600 knjig o tem, kako se za te cvetlice skrbi. V Evropo so bile pripeljane v času
Rimskega imperija. Ponekod vrtnice še zdaj uporabljajo za zdravljenje, meditacijo in
ljubezensko prerokovanje.
Tulipan
Čeprav je po tulipanih dandanes najbolj znana Nizozemska, se je prvo gojenje teh cvetlic
začelo že v Otomanskem imperiju. Tulipan je simbol lepote ter razkošnih in bogatih čustev.
Romantiki so ga od nekdaj opevali kot znamenje ljubezenske vznesenosti in nepotešljivega
hrepenenja.

Njegov pomen se povezuje tudi s slavo in popolno ljubeznijo. Rdeče tulipane podarimo kot
priznanje ljubezni, z rumenimi sporočimo, da nam je všeč nasmeh obdarjenega, kremno
obarvani pa obljubljajo večno ljubezen. Tulipan je ponavadi najljubša cvetlica tistih oseb, ki
so naklonjene spremembam in se znova in znova trudijo izboljšati svoje življenje in življenje
svojega bližnjega. Čeprav na nek način potrebujejo spreminjajočo se atmosfero, so
globoko v sebi zadovoljne, s tem kar imajo. Zelo rade tudi potujejo in odkrivajo svet.
Vijolica
Po eni izmed legend naj bi bile vijolice na začetku bele. Na vijolično naj bi jih obarvala
Marijina muka, ki jo je doživljala ob križanju in trpljenju svojega sina. Vijolica je še
dandanes povezana s preprostostjo, skrbnostjo, zvestobo, ljubeznijo in pripadnostjo. Z njo
se najbolj poistovetijo občutljive in kompleksne osebe, ki se novim ljudem težko odprejo,
svojim bližnjim pa so brezpogojno vdane.
Vir: http://www.njena.si/dom/vrt-&-okolica/simbolicni-pomen-cvetlic.html
http://www.vitapur.si/novice/odkrijte-pomen-roz
56
Vivijana pri predstavitvi aranžiranja

57
Vsak od udeležencev je aranžiral svojo
narciso
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo ga. Vivijani za izvedeno delavnico
in podarjeno cvetje.
In tako so izgledale naše narcise

V Postojni se v mesecu marcu že tradicionalno zberemo in skupaj počastimo tri
praznike: 8. marec Dan žena, 40 mučenikov ter Materinski dan.
V sodelovanju s Postojnsko jamo, ki nam v obliki donacije pomaga s popustom pri nakupu
vstopnic, smo organizirali voden ogled Postojnske jame. Letos smo si lahko v jami
ogledali velikega postojnskega zmaja. Tiste, ki jih ogled jame in postojnskega zmaja letos
ni pritegnil, smo popeljali na ogled razstave v galerijo na Vogalu. Razstavljeni so bili
izdelki, ki so nastajali na delavnici izdelovanja nakita in poslikave svile v Domu
upokojencev Postojna pod mentorstvom gospe Elde, ki je tudi prostovoljka našega
društva.
Po končanih ogledih smo se zbrali v učilnici dijaškega doma Srednje gozdarske in
lesarske šole, kjer je že dišalo po kavi. Po kavici smo začeli s kratkim programom. Najprej
sta nam dogajanje popestrili Nataša Varšek Furlan in Alma z odlično odigrano igro, ki nas
je napolnila s smehom. Po odigrani igri, smo se zabavali s kvizom, ki se je navezoval na
odigrano igro. Vsak pravilen odgovor je udeležene obdaril s sladko dobroto. Ko je kviz
končal so nam naš program, tako kot vsako leto, obogatili naši zvesti člani recitatorske
skupine.
Po zaključku programa, smo se pogostili s skrbno pripravljenimi prigrizki in okusno solato,
ki so jo pripravili stanovalci in stanovalke v stanovanjski skupini Postojna. Imeli smo tudi
predstavitev izdelovanja dveh sadnih brezalkoholnih »koktejlov«:»Tropical Mary in
Postojnske burje«, ki sta jih načrtovano in skrbno pripravljala Frano P., ki je barman po
poklicu ter Franci H., ki ima tudi izkušnje v gostinstvu. Oba sta stanovalca stanovanjske
skupine Postojna. »Koktejli« so bili zelo okusni in osvežilni.
Naše druženje se je bližalo koncu, tako smo se dobre volje poslovili in odšli vsak na svoj
konec.
Marica Ikanović, univ.dipl.soc.del
58
MARČEVSKO PRAZNOVANJE V POSTOJNI
in OBISK POSTOJNSKE JAME
VSEM ŽENSKAM ISKRENE
ČESTITKE OB
PRAZNOVANJU
8. MARCA
Predsednica ga. Vida Mesar, kolektiv in vsi člani
Društva »VEZI«.

Zmaj v Postojnski jami
Dne 15.3.2012 je Ester Ržen organizirala ogled zmaja v Postojnski jami ter ogled same
Postojnske jame. A to ni navaden zmaj! 4 metre visok, z ognjenimi očmi, dolgim težkim
repom in skrivnostnim zvokom je pravi jamski velikan, edini te vrste na svetu. Čeprav na
prvi pogled vzbuja strah in spoštovanje, ima veliko in prijazno srce. Še posebej zato, ker
je leto 2012 po kitajskem horoskopu zmajevo leto. Leto, ki bo polno novih priložnosti,
dobrih idej, pravih odločitev in lepih trenutkov.
Iz naše stanovanjske skupine smo šli v Postojnsko jamo skoraj vsi. V jamo in ven smo se
peljali z jamskim vlakcem, prehodili pa smo kar nekaj poti po jami. Videli smo stalagmite,
stalaktite in druge kapnike. Vodička nam je razložila, zakaj je jama črna – zaradi požiga
bencina med drugo svetovno vojno.
Valerijo Jurca, SS Postojna
59
Čarobnost Postojnske jame
Pred vstopom v Postojnsko jamo
Znameniti zmaj
David, Martina in Franci v
Postojnski jami

60
Ogledali smo si čudovito razstavo Elde Jercog z naslovom Svilena popotovanja
in Govorica rok in duše. Elda je tudi prostovoljka v našem društvu, kjer vodi
delavnice makrameja.

61
MARČEVSKO PRAZNOVANJE
V POSTOJNI
Udeleženci praznovanja
Sergio Popovič pri branju svoje
avtorske pesmi
Frano in Franci pri pripravi
brezalkoholnih »koktejlov«

62
OGLEDALI SMO SI TUDI PANTOMIMO
Srečanje na avtobusni postaji zna biti zelo zanimivo -
mlada dama prične z urejanjem; posnema jo tudi gospa
iz podeželja,…
Nanos rdečila za usta danes Evo tudi jaz se bom
namazala,…s
paradižnikovo mezgo
No pa sem lepa,
ustnice se prav svetijo,…
Mlada dama si medtem uredi
še obrvi,…
… le kaj počne,… Tudi oglje prav pride,…

63
Mlada dama si namaže
roke s hranilno kremo Včasih smo si roke namazali z
mastjo,… imam tudi to, super Moram se še odišaviti,…
In si nadene modna
sončna očala,… no, če ni drugih bodo
tudi moja dobra,… Dami vsaka s svojo
denarnico,…
Današnja zdrava prehrana
riževi vaflji,…
Ni ga čez domač kruh in
domačo klobaso,… pa
dober tek,…
To je pritegnilo tudi mlado
damo in z veseljem je
spregovorila s sosedo na
avtobusni postaji,…

64
V Dnevnemu centru v Ilirski Bistrici smo 22.03.2012 organizirali izobraževalno delavnico,
ki jo je vodila ga. Andreja Rebec, dipl. sanitarni ing.,
zaposlena v ZD Ilirska Bistrica z naslovom:
»Vaje za krepitev medeničnega dna«, zakaj so dobre za ženske in zakaj za moške.
V dnevnem centru Ilirska Bistrica organiziramo mesečne delavnice s področja
zdravstvene preventive, ki jih vodi ga. Andreja Rebec. V nadaljevanju si lahko preberete
nekaj zapiskov iz predavanja. Tako ženske kot moški imajo skupino mišic, ki jim
rečemo mišice medeničnega dna.
Te mišice lahko po porodu, po operaciji, pri prekomerni teži ali s staranjem izgubijo svoj
mišični tonus. To se lahko pokaže kot inkontinenca (nekontrolirano uriniranje - npr. pri
kihanju, kašljanju), hemoroidi, bolečina v križu, nekontrolirano uhajanje blata, zmanjšan
užitek pri spolnih odnosih in prehitra ejakulacija.
V 40. letih prejšnjega stoletja je ginekolog, dr. Arnold Kegel, ugotovil, da močnejše mišice
medeničnega dna pomagajo pacientkam, ki imajo težave z nekontroliranim uriniranjem
(stresno inkontinenco) po porodu. Gre za preproste vaje krčenja in sproščanja mišic
medeničnega dna.
Kaj in kje so mišice medeničnega dna?
Mišice medeničnega dna podpirajo mehur in črevo, pri ženskah pa tudi vagino in
maternico. Če te mišice oslabijo, potem ne morejo več svoje funkcije in položaj
organov v telesu se spremeni, kar privede do vseh že naštetih težav.
Najlažji način, da ugotovimo, katere so te mišice je, da pri uriniranju poskusite zadržati
curek urina. Pri tem morajo ostati trebušne, stegenske in zadnjične mišice popolnoma
sproščene. Vaj nikoli ne izvajajte med uriniranjem, kajti to lahko privede do infekcije sečil,
prav tako lahko nepravilno izvajanje (krčenje trebušnih, stegenskih in zadnjičnih mišic)
stanje še poslabša.
Izvajanje keglovih vaj:
 Začnite tako, da najprej izpraznite mehur,
 pokrčite mišice medeničnega dna,
 nato mišice popolnoma sprostite,
 vajo ponovite 10 x, trikrat na dan (zjutraj, popoldne in zvečer).
Vajo izvajajte s kratkimi, hitrimi in dolgimi intervali krčenja in sproščanja.
Vajo lahko izvajate kjerkoli in kadarkoli, saj je neopazna. Lahko jo izvajate stoje, sede ali
leže. Že po štirih tednih večina opazi izboljšanje, znatno izboljšanje pa se lahko pokaže
tudi šele po 3 mesecih vadbe.
IZOBRAŽEVALNA DELAVNICA V DC
ILIRSKA BISTRICA
»Vaje za krepitev medeničnega dna
ali Keglove vaje«

Pravilna vadba
Če ob izvajanju vaje začutite kakršnokoli neugodje, bolečine v trebuhu ali križu, potem jo
najbrž izvajate napačno. Ne poskušajte pospeševati procesa s tem, da bi povečali število
ponovitev vaje ali podaljšali čas krčenja mišic, saj lahko to privede do nasprotnega učinka
- mišične utrujenosti in še večjih težav z inkontinenco.
Pravilno izvajanje keglovih vaj pri 50 do 80 odstotkih ljudi izboljša težave, povezane z
ohlapnimi mišicami medeničnega dna.
Keglove vaje kadarkoli in kjerkoli
Vaje lahko resnično izvajate kjerkoli in kadarkoli, med gledanjem vaše priljubljene
nadaljevanke, zjutraj v postelji, preden vstanete, med vožnjo, v banki, med likanjem,
kuhanjem, telefoniranjem, čakanjem v vrsti... Najlažje vam bodo vaje prišle v navado, če
jih boste izvajali med vsakodnevnimi opravili.
Ob redni vadbi bodo uspehi opazni v nekaj tednih, vaša vztrajnost pa bo bogato poplačana
z vsemi pozitivnimi učinki, večjim užitkom pri spolnih odnosih in intenzivnejšim
doživljanjem orgazma, kar pa bo pomembno vplivalo tudi na vašo samozavest in izboljšalo
kvaliteto življenja.
Izvajanje Keglovih vaj
Zelo pomembno je torej pravilno izvajanje vaj.
Osnovna vaja:
1) najprej izpraznite mehur,
2) pokrčite mišice medeničnega dna za 10 sekund,
3) nato mišice popolnoma sprostite.
Priporočljivo je, da vajo ponovite vsaj 10-krat, in sicer 3-krat na dan (zjutraj, popoldne in
zvečer).
65
Pozitivni učinek keglovih vaj
pri moških:
 izboljšanje težav s prehitro
ejakulacijo,
 orgazem brez ejakulacije,
 intenzivnejši, celo
večkraten orgazem,
 čvrstejše mišice, ki
podpirajo moda.
Pozitivni učinek keglovih vaj
pri ženskah:
 čvrstejše mišice
medeničnega dna,
 izboljšanje stanja
inkontinence,
 več užitka med spolnimi
odnosi,
 intenzivnejši orgazem.

Vaja 1
2) nato mišice popolnoma sprostite za 1 sekundo.
Vaja 2
2) nato mišice sprostite za 1 sekundo,
3) pokrčite mišice medeničnega dna za 1 sekundo,
4) nato sprostite za 1 sekundo,
5) ponovno pokrčite mišice medeničnega dna za 1 sekund,
6) nato mišice popolnoma sprostite za 10 sekund.
Vaja 3
1) za 5 sekund samo malo pokrčite mišice medeničnega dna,
2) nato jih pokrčite še malo bolj, tudi za 5 sekund,
3) sedaj jih pokrčite, kolikor jih še morete – do konca, ter držite 5 sekund,
4) mišice rahlo sprostite za 5 sekund,
5) mišice sprostite še malo bolj za 5 sekund,
6) nato mišice popolnoma sprostite za 5 sekund.
Vaj za krepitev medeničnega dna se boste najlažje navadili, če jih boste izvajali
kar med vsakodnevnimi opravili. Le kdo bo opazil, da telovadite?
Valentina Čokelj, univ.dipl.soc.del.
66
Udeleženci so z zanimanjem prisluhnili
predavateljici ga. Andreji Rebec, ki se ji
ob tej priložnosti tudi iskreno
zahvaljujemo!

67
David in naša prostovoljka
Nina Kramar Cverle
Nedelja, sončno vreme in več kot 3000 udeležencev 12. Malega kraškega maratona v Sežani. Kot
nalašč za odprtje sezone rekreativnega teka v Sloveniji. Na startu so se zbrali praktično vsi
najboljši slovenski tekači in tekačice.
V dobri družbi si je bilo mogoče ogledati nastop akrobatov Kraških kobilc in zaploskati
Kraški pihalni godbi, ki je kot prva zakorakala skozi startno-ciljni prostor. Takoj zatem so
ravnino zasedli tekači in tremo zbijali ob spremljanju pevskega nastopa Nicka Papisa s
prijatelji in plesalk Ice Ladies. Tekače je tik pred pokom pištole nagovoril župan Davorin
Terčon. Slabih pet minut je zabeležil Timingov semafor, ko je skozi start stekel še zadnji
tekač. Na svoj račun so kasneje prišli najmlajši na treh različnih otroških tekih. Nepopisno
veselje malčkov v cilju se je nadaljevalo v otroškem varstvu, ko je na sceno prikorakal
čarodej.
Predstavitve našega društva na domačih prireditvah so za nas že ustaljena stalnica
in tudi letos smo se z velikim veseljem odzvali povabilu organizatorja. Načini
promocije se medsebojno precej razlikujejo, naša nevladna organizacija pa to skuša
uresničevati s kontinuirano predstavitvijo na javnih prireditvah s pomočjo promocijskih
stojnic. Prav sodelovanje s skupnostjo omogoča uporabnikom s slabše razvito socialno
mrežo pogoje za večje socialno vključevanje in višji nivo kvalitete njihovega življenja.
Na drugi strani pa se sodelovanje odvija v smeri promocije duševnega zdravja,
destigmatizacije duševne bolezni ter ozaveščanja širše javnosti, kar je del socialne
preventive. Na naši stojnici smo bili deležni nemalo pohval za naše uspešno delovanje, tudi
izdelki iz naših kreativnih delavnic pri tem niso bili izvzeti. Nekateri so nas torej že poznali,
spet drugim smo se predstavili z informacijskim gradivom, s kamenčki, okrašenimi s
pozitivnimi reki pa smo obiskovalce opozarjali na pomen duševnega zdravja v družbi.
Ob prijetnem druženju z »zasopihanimi« športniki nam je bilo tudi na tokratni
prireditvi zelo lepo. Čestitke organizatorjem za uspešno izpeljano prireditev!
Karmen Margarit in David Ukmar
PROMOCIJSKA STOJNICA NA 12. MALEM
KRAŠKEM MARATONU V SEŽANI
Tekači na štartu ena, dva, tri
in štart,…

68
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki nam omogočajo sodelovanja na raznih prireditvah
in javnih dogodkih ter nam tako omogočijo uresničevanje socialne preventive.

69
Prava informacija ob pravem času, vsem vedno prav pride, kadar pa se ljudje znajdemo v
stiski, nemočni, se nam pogosto zgodi, da ne vemo kam se obrnit po pomoč in nasvet.
V ta namen je Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa
»VEZI« organiziralo izobraževanje za uporabnike in težje zaposljive osebe. Izobraževanje
je potekalo v okviru programa Izobraževanje za štiri ciljne skupine: uporabnike in težje
zaposljive ljudi, svojce, širšo skupnost ter strokovne delavce in sodelavce. Tema
tokratnega izobraževanja je bila: »Psihiatrične diagnoze, potek zdravljenja s psihiatrično
terapijo ter stranski učinki le-te«. Potekalo je 27.03.2012 v prostorih Dnevnega centra
Štorje, vodila pa ga je psihiatrinja dr. Nataša Sedmak.
Program upravičuje potreba po: ozaveščanju, informiranju ter socialnem in strokovnem
učenju na celostnem nivoju. Le z izobraževanjem na vseh štirih nivojih je mogoče
zagotoviti interdisciplinarni pristop, ki zadovoljuje potrebam uporabnika in njegove družine
na drugi strani pa zagotavlja krepitev moči uporabnika in preprečuje poklicno izgorelost
strokovnega kadra. Vsakdanje strokovno delo je mogoče kvalitetno in v skladu s
pričakovanji uporabnikov izvajati le s kontinuiranim strokovnim izobraževanjem, ki je
usmerjeno v novodobne oblike in metode kakor tudi v celostni interdisciplinarni pristop.
Prvi del izobraževanja je potekal v obliki predavanja, drugi del pa v obliki pogovora, kjer so
imeli udeleženci izobraževanja možnost postaviti različna vprašanja o duševni bolezni in
nekaterih zdravilih, ki se uporabljajo za zdravljenje le-te. Dr. Sedmakova nam je
posredovala koristne informacije, nasvete in odgovarjala na vprašanja. V nadaljevanju
sledi kratek povzetek predavanja.
Možgani so zelo zapleten organ, ki še danes ni dokončno raziskan. Duševna bolezen je
vsaka duševna motnja, katere vzrok je bolezen. Ta spremeni zgradbo možganov in ne le
razmerje med živčnimi prenašalci. Duševna bolezen je:
 je dedna,
 odgovoren je poseben gen, ki ga imamo vsi, vendar je
neaktiven.
KAJ povzroči aktivnost gena :
 določene kemične snovi povzročijo, da gen začne delovati,
 tudi hrana vpliva na delovanje genov.
Možgani se spreminjajo.
KAJ vpliva na spreminjanje možganov :
 negativno: velike travme, zlorabljeni otroci,... (ustvarijo se brazgotine, ki se ne
popravijo),
IZOBRAŽEVANJE
ZA UPORABNIKE V DC ŠTORJE
»Psihiatrične diagnoze, potek zdravljenja s
psihiatrično terapijo ter stranski učinki le-te«

 pozitivno : fizična aktivnost več kot 1 uro skupaj, (sproži se izločanje hormona, ki
daje občutek sreče),
: psihoterapija, (pogovori, kjer se človek sprosti),
: meditacija, dihalne vaje.
Najboljša je kombinacija vsega, zdravil, fizične aktivnosti in pogovora oz.sproščanja.
Na področju antipsihotikov in antidepresivov so sedaj na voljo nova zdravila, ki imajo manj
stranskih učinkov.
Shizofrenija
Shizofrenija je huda duševna motnja. Spada v večjo skupino duševnih motenj, ki jih
imenujemo psihoze. Shizofrenija se kaže z vrsto simptomov oziroma znakov, kot so motnje
zaznavanja, mišljenja, čustvovanja, odločanja, volje, koncentracije. Sčasoma se lahko
razvijejo tudi določene spoznavne spremembe, ki obolelega bistveno ovirajo v vsakdanjem
delovanju. Najpogostejši potek bolezni vključuje več zagonov (epizod) z vmesnimi obdobji
popolnega ali delnega izboljšanja. Natančen vzrok shizofrenije še ni znan, največ podatkov
pa govori o določenem neravnovesju nekaterih kemičnih snovi (prenašalcev informacije
med živčnimi celicami) v možganih.
Kako prepoznamo shizofrenijo?
Večina oseb s shizofrenijo ima lahko težave, kot so neorganizirano razmišljanje in včasih
tudi nepovezan govor, prisluhi in blodnje (očitno neresnična prepričanja, o katerih
resničnosti je človek neomajno prepričan in ga ni moč prepričati o nasprotnem). Blodnje pri
shizofreniji so večinoma preganjalnega in nanašalnega tipa, kar pomeni, da je oboleli
prepričan, da mu drugi ljudje hočejo slabo, ga preganjajo, zasledujejo, ali pa, da se dogodki
iz okolja nanašajo nanj (npr. da avtomobili vozijo mimo prav zaradi njega, da se neka
novica v časopisu dejansko nanaša nanj itd.). Opisana oblika shizofrenije se imenuje
paranoidna in je najpogostejša.
Zdravila samo ublažijo to neravnovesje, ozdravijo pa ne. Tudi v bližnji prihodnosti ni
pričakovati revolucionarnih sprememb. Če se bolezen ne zdravi, se pojavlja vedno večje
poškodbe možganov, ki so trajne.
Zdravila
Uporabljajo se zdravila in drugi ukrepi. Zdravila za zdravljenje shizofrenije in drugih psihoz
se imenujejo antipsihotiki in uravnavajo neravnovesje kemičnih snovi v možganih. Obstaja
več vrst antipsihotičnih zdravil, ki se razlikujejo po delovanju in posledično tudi po neželenih
učinkih. Zato je včasih potrebno nekaj več časa, da zdravnik najde najprimernejše zdravilo
za posameznega bolnika. Zdravila so na voljo v več oblikah.
Stara zdravila za shizofrenijo so povzročala pri uporabnikih apatijo, neaktivnost,
nezanimanje za dogajanje okoli sebe.
Nova zdravila pa ne zavirajo aktivnosti. Človek se zanima za svet okoli sebe, postavlja si
cilje, želi spremembe. Vendar imajo tudi nova zdravila nekaj stranskih učinkov, ki predvsem
vplivajo na razvoj drugih težav oz. bolezni, če nismo na to pozorni.
70

71
Zyprexa:
 v začetku jemanja se pojavlja zaspanost, ki pa mine,
 poveča se lakota, človek uživa hrano prekomerno, nenadzorovano in nima občutka
sitosti. To vodi v debelost (metabolni sindrom), s tem se poveča nevarnost za srčno-
žilne bolezni. Paziti moramo na zdravo prehrano v primernih količinah in se več
gibati.
Risperdal:
 lahko povzroči padec krvnega tlaka,
 piti moramo zadosti tekočine, ne stati dolgo časa na istem mestu (likanje,...),
vstajamo počasi,…
 lahko vpliva na potenco (nenadzorovano izločanje semenske tekočine pri moških, ali
izločanje mleka pri ženskah). Za to težavo je potrebno povedati zdravniku, da se
zdravila zamenjajo.
Seroquel:
 lahko povzroči preveliko umirjenost , zato se je potrebno potruditi za večjo aktivnost.
Depresija
Depresija je zelo pogosta čustvena motnja, ki se kaže na različne načine, vselej pa vpliva
na človeka v celoti – na njegovo razpoloženje, počutje, mišljenje in vedenje. Vpliva na to,
kaj mislite o sebi in svojem življenju, kako čutite in kako doživljate svet okrog sebe, vpliva
na vaš spanec, apetit in razna telesna dogajanja. Depresija ni le prehodna slaba volja ali
bežno žalostno razpoloženje. Prav tako ni posledica človekove šibkosti, zato je ni mogoče
premagati le z močno željo in voljo. Depresivni ljudje sami sebe ne morejo prisiliti, da bi se
počutili bolje. Zanje je značilno, da močno občutijo posamezne znake in mučnost depresije,
medtem ko drugi ljudje teh znakov pri njih skorajda ne opazijo. Tudi zdravnik večine
znakov, s katerimi se kaže depresija, z običajnimi preiskavami ne more odkriti. Če vas
prizadene depresija, je zelo pomembno, da se o svojih težavah pogovorite z drugimi ljudmi.
Čim bolj podrobno jih opišite tudi zdravniku, pri katerem boste poiskali pomoč. Razkrijte mu
vse svoje težave, tudi tiste, ki se vam zdijo nepomembne.
Zdravila
Na razpolago je vse več učinkovitih zdravil, uporablja pa se tudi več vrst psihoterapije, ki
pomaga depresivnemu bolniku. Nekaterim bolj pomaga psihoterapija, drugim zdravila. Pri
večini je najbolj uspešna kombinacija obojega: zdravila omilijo in odpravijo bolezenske
znake, psihoterapija pa pomaga pri učinkovitejšem spopadanju z življenjskimi težavami.
Pomembno je, da se depresija pri večini ljudi lahko zdravi ambulantno. Zoper depresijo
obstaja več skupin zdravil, ki delujejo na različne biokemične snovi in s tem na biološke
procese v možganih. Upoštevati pa je treba, da ta zdravila učinkujejo šele po treh ali štirih
tednih in imajo lahko tudi neželene učinke, na katere vas bo opozoril zdravnik. Pomembno
je, da zdravil ne nehate jemati prezgodaj. Treba jih je jemati še nekaj mesecev po tem, ko
se počutje izboljša in izginejo vsi znaki depresije ter se tudi bolečina že močno omili.
Zdravila za zmanjševanje tesnobe (pomirjevala) in zdravila z uspavalnim učinkom nimajo
antidepresivnega učinka. Včasih pa jih zdravnik – vsaj začasno – predpiše skupaj z
antidepresivnimi zdravili, ker s tem hitreje ublaži najbolj neprijetne znake depresije.

Sedativi in hipnotiki
Daljše jemanje teh zdravil povzroči odvisnost. Občutek imaš, da brez njih ne moreš več.
Tudi telo se navadi in potrebuje vedno večjo dozo.
Uspavala imajo enak učinek :
 zasvojenost (misliš, da ne moreš zaspati brez zdravil),
 s časom potrebuješ večjo dozo, ker se telo navadi,
 vplivajo na slabšanje spomina.
Ko uspavala niso več nujna, jih je potrebno postopoma ukinjati.
RED pri spanju (se ga moramo naučiti) :
 po 16.00 uri naj ne bi pili kave ali pravega čaja,
 imejmo ritual pred spanjem (umivanje, prezračit sobo, preobleči v pižamo, terapija,
branje v postelji,...),
 zjutraj vstajati ob približno isti uri, čez dan ne spimo,
 če se ponoči zbudimo, ne vstajamo.
Anksioznost ali tesnoba
Anksioznost ali tesnoba (tudi strah) je občutje negotovosti, pričakovanja česa
neugodnega, brez stvarnega zunanjega razloga, spremljano z vegetativnimi pojavi (npr.
pospešen srčni utrip in pospešeno dihanje, drhtenje).
Kakšni so znaki anksioznosti?
Znaki anksioznosti so številni. Psihična napetost, razdražljivost in motena koncentracija
so najpogostejši psihični znaki. Poleg teh pa še posebej izstopajo telesni znaki: razbijanje
srca, težko dihanje, vrtoglavica, bolečine v trebuhu, glavobol, slabost in še števili drugi. Ti
znaki lahko posnemajo različne telesne bolezni, zaradi česar je bolnik še dodatno
prestrašen – bolečina v prsih pogosto spominja na bolezen srca, nemir in tresenje na
bolezen ščitnice.
Kaj pomaga:
 ko je hudo, tesnobo zdravimo z zdravili
 zelo pomagajo sprostitvene vaje, pogovor, pozitivne misli,... Sprostitvene vaje
dejansko pomagajo, vendar moramo biti vztrajni, ker včasih potrebujemo dalj
časa da učinkujejo.
Kako si lahko sami pomagamo za boljše počutje :
 jemanje terapije,
 telesna aktivnost (najbolj učinkuje vsaj 1 ura skupaj),
 zdrava prehrana (več sadja in zelenjave, manj maščob),
 psihoterapija (pogovori,…),
 sprostitvene vaje (vaje dihanja, meditacija,...).
Ester Ržen, str.sodelavka
72

73
Zahvaljujemo se vsem, ki so pomagali pri izvedbi izobraževanja in psihiatrinji dr. Nataši
Sedmak, ki je bila pripravljena za nas podeliti zelo izčrpne in poučne informacije.
Predavanje s psihiatrinjo dr. Natašo Sedmak
Številni obiskovalci predavanja v Dnevnem centru Štorje

Razstava slikarke Jelene Šardi, z naslovom »ČAROBNOST VIDNEGA IN NEVIDNEGA«, se
je iz Ilirske Bistrice nadaljevala v prostorih Občine Divača. Likovna dela so bila na ogled od
27. marca, 2012 do 4. maja, 2012.
Jelena je ob otvoritvi razstave povedala:
»Prekrasno je, če ustvarjaš, slikaš, ljudem približaš toplino sonca, skrivnostnost morja,
lepoto narave. Če ljudje občutijo toplino v srcu, trenutek lepote narave, bučanje morja,
prekrasne palete barv in življenje naše matere zemlje in nas. To je pravzaprav namen
mojega ustvarjanja – ljubezen, spoštovanje narave, magična narava, njena razkošna
lepota, katere del smo tudi mi ljudje, občutek ljubezni v sebi, smeh, radost do življenja,
spoštovanje ter ljubezen do vseh živih bitij, življenje in dihanje našega planeta v
neskončnem rojevanju in spreminjanju vesolja.«
Mateja Rutar, univ.dipl.soc.del.
in Jelena Šardi, SS Ilirska Bistrica
74
RAZSTAVA JELENE ŠARDI
»Čarobnost vidnega in nevidnega«
NA OBČINI DIVAČA
Slikarka se najraje izraža v
akrilu in magičnem svetu
simbolov in barv
Uvodni pozdrav predstavnice
Občine Divača

75
Utrinki iz razstave, kulturni del programa so sooblikovali tudi člani recitatorske skupine
Društva »VEZI« in sicer sta se nam na razstavi predstavila Sergio Popovič in Emil Kovačič.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo Občini Divača, ki nam je omogočila razstavo in vsem, ki ste
se povabilu odzvali.

76
V dnevnem centru Štorje smo v mesecu marcu organizirali spomladansko delavnico
izdelovanja rož iz »najlonk«. Delavnico sta vodili dve članici društva »VEZI« ga. Marija
Kralj in ga. Marija Živec iz Povirja, ki svoj prosti čas posvečata ustvarjanju. Svoje
znanje sta tokrat z veseljem delili z nami. Najprej smo si pripravili material in sicer
za izdelavo rožic potrebuješ:
 Bakreno žico in posrebreno žico 0.6 mm,
 cvetličarski trak in najlonske nogavice (različnih barv),
 klešče in škarje za tanjšo žico,
 sukanec (različnih barv) in tulce različnih debelin in umetne prašnike.
Karmen Margarit, dipl.soc.del
In tako smo pričeli z izdelavo,….
SPOMLADANSKA DELAVNICA
IZDELOVANJA ROŽ IZ NAJLONK
Sodelujoči na delavnici in naše
mentorice
Z žičko oblikujemo listne in cvetne
nastavke po njih napenjamo barvne
najlonske krpice
Naši dve mentorici pri ustvarjanju. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo Mariji Ž. in
Mariji K. za izpeljano delavnico.

Metuljček 2012 (34. - 36. številka)

Metuljček 2012 (34. - 36. številka)

Recommended

Recommended

More Related Content

Viewers also liked

Viewers also liked (10)

Metuljček 2012 (34. - 36. številka)