8- letni žrebec je bil prvi pacient v slovenski veterini, ki je bil zdravljen z ličinkami muh. Primer sem predstavila na 4. veterinarskem kongresu v Portorožu, novembra 2011. Prispevek je avtorski, vsako kopiranje in razmnoževanje brez avtoričinega dovoljenja je prepovedano.

1. Zdravljenje vbodne rane na kopitu
z ličinkami muh Lucillia sericata
Avtorji: Nina Baš, Marko Kastelic, Klemen
Zupančič, Nina Gunde-Cimerman
Odgovorna avtorica: Nina Baš, Zasebna VA
Trbovlje, Gimnazijska cesta 19, Trbovlje

2. UVOD
 Uporaba mušjih ličink sega daleč v
preteklost
 Prvi zapisi že v antiki, uporabljali so jih
tudi Maji, Aborigini, zapisi tudi v
renesansi
 med ameriško državljansko vojno: dr.
Joseph Jones, dr. J.F. Zacharias
 1. svetovna vojna: dr. William S. Baer

3.  2. svetovna vojna: odkritje antibiotikov,
ličinke gredo v pozabo
 Rezistenca na antibiotke
 Ponovna uvedba ličink: dr. Ronald
Sherman
 Uvedba v Sloveniji: V UKC, leta 2003 -
eksperimentalni projekt Biokirurgija
kronične rane- zdravljenje z ličinkami
muh Lucillia sericata

4. Uporaba ličink v humani medicini
 Kronične in okužene rane (tudi okužbe z MRSA)
 Razjede na nogi
 Razjede zaradi pritiska
 Statične venske razjede
 Nevrovaskularne razjede
 Rane na diabetičnem stopalu (uspešnost >80 %)
 Travmatske in pooperacijske rane
 Abscesi
 Opekline
 Rane z gangreno
 Temporalni mastoiditisi
 Piogeni in tuberkulozni osteomielitis
 Pyoderma gangrenosum
 Maligne rane
 Kožni rak

5. Uporaba ličink v veterinarski
medicini
 Kronični osteomielitis, razjede, razni
gnojni procesi, vbodne rane, čiščenje
ran po operacijah…
 dr. Scott Morrison: v letih 2003-2005 je
uporabil ličinke za zdravljenje 108 konj
 Ličinke so bile učinkovite v 90 %
primerov pri zdravljenju septičnega
navikularnega burzitisa, ki je
najpogostejši vzrok za evtanazijo konj z
globokimi vbodnimi poškodbami

6. PRINCIP DELOVANJA LIČINK
 1.MEHANSKO DELOVANJE:
 Z lazenjem, s pomočjo ustnih kavljev
in površinskih struktur ličinke
mehansko stimulirajo živo tkivo rane.
 Poveča se količina eksudata in
izdreniranje rane, kar prispeva k
odstranjevanju mrtvega tkiva in
izpiranju bakterij.

7.  2.ENCIMSKO DELOVANJE:
 Ličinke encimsko razgrajujejo in
utekočinjajo mrtvino v rani s svojimi
izločki, da jo lahko porabijo kot hrano.
 Encimi, ki so jih odkrili v izločkih ličink:
kolagenaza, triptaza, peptidaze, lipaze

8.  3.PROLIFERATIVNO DELOVANJE
 Na ranah, zdravljenih z ličinkami, se
pojavi zdravo granulacijsko tkivo,
verjetno na račun proliferativnega
faktorja alantoina, ki tudi pospešuje
vaskularizacijo.

9.  4.ANTIBAKTERIJSKO DELOVANJE:
 Izloček ličink, ki vsebuje fenilocetno
kislino in fenilacetaldehid ter
temperaturno in proteolitično odporne
antibakterijske oligopeptide, deluje
zaviralno na rast bakterij
Staphylococcus aureus, Streptococcus
hemolyticus, Streptococcus pyogenes,
Clostridium welchii, Proteus vulgaris,
MRSA.

10.  5.PROTIVNETNO DELOVANJE:
 Izločki zavirajo stimuliranje nevtrofilnih
levkocitov, ki pospešujejo vzdrževanje
vnetja v kroničnih ranah.
 Ličinke L.Sericata se hranijo izključno z
nekrotičnim tkivom in bakterijami v
rani.
 Ob pravilni namestitvi ni mogoče, da bi
ličinke ostale v rani in se zabubile.

11. KONTRAINDIKACIJE
 Alergije (kvas, soja- gojišče se lahko
prilagodi)
 Rane, ki so v bližini večjih žil, CŽS in
vitalnih organov- večja možnost krvavitev
 Rana ne sme komunicirati s prsno ali
trebušno votlino, kontraindicirana je tudi
uporaba na očeh
 Rana ne sme biti hermetično zaprta
 Lokalni anestetiki niso kompatibilni z
ličinkami

13. PRIMER- CASE REPORT
 Pacient je 8-letni žrebec, namenjen za
rekreativno uporabo, ni namenjen
klanju za človeško prehrano
 September 2010 pohodil zarjavel žebelj
 Žebelj se je zaril vsaj 4 cm globoko v
medialen žleb žabice desnega kopita

15. Terapija
 Konvencionalna terapija: trajala 5 tednov
 Tetanus antitoksin
 Debridement: dnevno
 Namakanje kopita v antiseptičnih
raztopinah: kalijev permanganat
(hipermangan), Braunol®
 Sistemski antibiotiki: Neopen®, Enroxil®
 Sistemski analgetiki: Metacam®
 Regionalna perfuzija: amikacin sulfat
 Dodatna zdravila: Ranital®, Ultop®,
Venter®, Vebac peroralna pasta®

16. Rezultati terapije
 Klavrni
 Konj brez analgetika ne stopi na nogo
 Telesna temperatura: po aplikaciji
analgetika okrog 38,3 °C, brez
analgetika nad 38,5 °C
 Veliko preleži, škrta z zobmi, ima slab
apetit

17. Diagnostika
 RTG: brez posebnosti
 Razmaz sinovialne tekočine kopitnega
sklepa: brez posebnosti
 Krvna slika: zvišane vrednosti
levkocitov in nevtrofilcev
 Žebelj se je suspektno zabodel v
nasadišče globinske upogibalke prsta

18. Uporaba mušjih ličink Lucillia
sericata
 Sterilne mušje ličinke je vzgojila
Biotehniška fakulteta UL
 Predpriprava: 24 ur pred nanosom
ličink smo na kopito nanesli gazo s
fiziološko raztopino (brez Braunol®
raztopine), kopita nismo namakali v
hipermanganu
 Pred samim nanosom smo opravili blag
kirurški debridement

19. Nanos ličink
 Kopito smo izdatno očistili s fiziološko
raztopino in obrisali do suhega
 Poškodbo smo omejili s hidrokoloidno oblogo
Granuflex®
 Ličinke (število ličink je bilo med 500 in
1000) smo nanesli na ovlaženo netkano gazo
in jih nanesli direktno na poškodbo
 Na to gazo smo namestili več ovlaženih
zložencev, ki smo jih menjali dnevno glede na
količino izločkov iz rane

20.  Ličinke enega nanosa se nahajajo na
rani (na kopitu) običajno 5-7 dni, nakar
je potrebno aplicirati nove in postopek
ponavljati, dokler je v poškodbi še
prisotno nekrotično tkivo
 Po namestitvi ličink smo podkev zaprli s
kovinsko ploščico in vse dodatno
oblepili z Leucotape Classic®, da ličinke
niso uhajale v okolico.

21. Terapija med zdravljenjem z
ličinkami
 Ukinili smo antibiotika Neopen® in
Enroxil® in začeli s peroralnim
antibiotikom Trisulfon® suspenzijo
 Metacam® smo 2. dan terapije z
ličinkami ukinili, 5. dan smo ga še
enkrat aplicirali zaradi nelagodja ob
gomazenju ličink po rani. Nadaljnje
aplikacije niso bile potrebne

22. Prvi nanos ličink

24. Gaze, prepojene z eksudatom

25. Izgled poškodbe po 1. nanosu ličink

26. Kovinska ploščica na podkvi

27.  Po prvi aplikaciji ličink se je šepanje
zmanjšalo iz stopnje, ko konj praktično
ni stopil na nogo, na stopnjo ko je sicer
še vedno močno šepal, a nogo
obremenil z vsakim korakom.
 Telesna temperatura se je gibala med
37,8−37,9°C

28.  Glede na stopnjo šepanja ter kvaliteto in
kvantiteto izločkov iz rane smo se
odločili za tri aplikacije ličink, ki smo jih
menjali na 5 dni.

29. Drugi nanos ličink

30. Izgled poškodbe po 2. nanosu ličink

31. Tretji nanos ličink

34. Poškodba po 3. nanosu ličink

35.  Po drugi in tretji aplikaciji ličink so se
splošno stanje, počutje, apetit in stopnja
šepanja pacienta ves čas izboljševali.
 Telesna temperatura je po drugi
aplikaciji padla na 37,7°C, po tretji pa na
37,5°C.

36.  Po odstranitvi mušjih ličink smo na
očiščeno rano v razmaku 3-7 dni
štirikrat nanesli hidrokoloidni gel
Granugel®.
 Po končani terapiji z ličinkami muh je
bila bela krvna slika v mejah normale.

37. Po 1. nanosu Granugel® gela

39. Po 2. nanosu Granugel® gela

40. Po 3. nanosu Granugel® gela

41. Po 4. nanosu Granugel® gela

43. Končni rezultati
 Konj je bil po treh mesecih od poškodbe
ponovno živahen, bister in normalno
ješč.
 10 mesecev po poškodbi konj v koraku
ne šepa več, se pa šepanje občasno še
pojavlja v kasu.

44.  S fizioterapijo in barefoot obravnavo
kopit je konj eno leto po poškodbi
ponovno uporaben za rekreativno
uporabo.

45. Zaključek
 Glede na uspešnost terapije z mušjimi
ličinkami v tujini in tudi v humani
medicini v Sloveniji menimo, da bi bilo
to obliko zdravljenja smiselno
uporabljati v vsakdanji klinični praksi
tudi v veterinarski medicini v Sloveniji.