2. Splošno dostopni viri
Varnost in zdravje na delovnem mestu
EBSCO Business Collection
HenryStewartTalks
Research Monitor
OECDiLibrary
WTO eLibrary
Tax-Fin-Lex
AdForum
Find-Info
IUS-INFO
EconLit
SIR*IUS
Bizi.si
WARC
GViN
@
3. Posebne zbirke
• Amadeus, Bankscope, Datastream / Eikon
• AJPES in PRS
• Bloomberg teminal – 1 uporabnik (rezervacije)
• iBon in iPiS MM – 5 hkratnih uporabnikov
Foto: Tria Studio
Dostop do zbirk je omogočen prek strežnika, posebnega terminala oz. petih
računalnikov (3:2).
Zaposleni do strežnika dostopajo s svojih računalnikov (tudi VPN), študenti EF s
prijavo z UL digitalno identiteto.
OMEJEN DOSTOP
raziskovalno okolje
- EF: raziskovalci in MR
- od 2014 doktorski študenti z
dovolilnico
ŠIRŠI DOSTOP
raziskovalni in pedagoški proces
- raziskovalci in pedagogi, MR
- doktorski in magistrski študenti, izjemoma
tudi dodiplomski študenti z dovolilnico
4.1. Pogoji dostopa
Amadeus
Bankscope
Datastream
Eikon
Bloomberg
Professional
AJPES
PRS
PRS
posebna
naročila
5. Postopek odločitve o nakupu
PREDLOG
DELOVNA
SKUPINA
SESTANKI
DOGOVOR
TESTIRANJE
POGAJANJA
NAKUP
Foto: Tria Studio
6. Dogovori in ponudbe
• Posebna tarifa za raziskovalne ustanove
• Brezplačna uporaba - obrazci
• Vzajemnost, strateško partnerstvo
• Samoiniciativnost ponudnika
• Brezplačen dostop zaradi nakupa konkurenčne zbirke
• Brezplačne nadgraditve
• Skupni nakupi z ostalimi knjižnicami
• Varna soba
• Testni dostopi za ostale organizacije in raziskovalce
Dober dan. Vse skupaj lepo pozdravljam.
Sem Martina Petan, prihajam iz Centralne ekonomske knjižnice, kjer sem zaposlena že 18. leto.
V knjižnici sem od lanskega leta zaposlena 50 %, drugo polovico časa pa v Raziskovalnem centru Ekonomske fakultete, kjer skrbim za področje mednarodnih projektov. Z obeh strani imam vpogled v želje in potrebe raziskovalcev po specializiranih informacijskih virih.
V knjižnici skrbim za organizacijo izobraževanj, spletno stran knjižnice, za oglaševanje in obveščanje o novostih in dogodkih, zahtevnejšo podporo in pomoč uporabnikom, predvsem raziskovalcem in doktorskim študentom, javna naročila in posebne knjižnične projekte.
Upam, da ne boste preveč trpeli. Za vsak slučaj: slidov je 13 ;)
Veselim se vsakega jutra in vseh rešitev, ki jih skupaj s sodelavci najdemo za izzive. Odkar imamo novo knjižnico, so mi še posebej pri srcu takšna jutra z razgledom z naše terase.
Sicer v knjižnici največ časa posvečam dogovorom, pogajanjem in nakupom informacijskih virov ter organizacijo dostopa za naše uporabnike. V 20 minutah vas bom poskusila seznaniti z našo prakso in izkušnjami pri nakupih in organizaciji dostopa do posebnih specializiranih podatkovnih zbirk.
Predstavila vam bom svoje izkušnje z:
Informacijskimi viri
Načini dostopa, ki jih omogočamo uporabnikom
In sicer s poudarkom na specialnih zbirkah
Kakšne pogoje moramo pri tem upoštevati,
Dolgotrajne in natančne postopke nakupa ter
Vpogled v dogovore s ponudniki
Uporabnik, ki podatke o informacijskih virih v knjižnici, te najde na spletni strani pod ‚informacijskimi viri‘.
Razdelitev smo naredili sicer z zelo dodelanim načrtom, vendar že pred časom, tako da v tem trenutku morda ni najbolj optimalna, predvsem zaradi velike količine virov pri podatkovnih zbirkah, na katere se bom osredotočila danes.
Nekaj e-virov, ki jih samostojno naročamo, lahko najdete tudi pod e-revijami in e-knjigami.
Vsi e-viri, ki jih naročamo bodisi v okviru obeh konzorcijev: CTK in COSEC, kot tudi samostojno in jih lahko najdete na spletnih straneh knjižnice
Na levi strani so navedni e-viri, ki jih knjižnica naroča samostojno, ločeno od konzorcijev.
Kot boste videli na spletni strani, jih je kar dosti in razmišljamo o tem, da bi omogočili tudi iskalnik po raziskovalnih področjih Ekonomske fakultete, oz. njenih oddelkih, če ne drugače, v okviru raziskovalnih vodičev, ki so že stalna praksa v nekaterih drugih visokošolskih knjižnicah.
V tem trenutku so urejeni po abecedi, vsak pa ima poleg povezave tudi krajši opis in opredelitev načina dostopa.
V preteklosti smo imeli predvsem s slovenskimi ponudniki e-virov težave glede dostopa, saj so bili v večji meri zelo nefleksibilni in vezani na gesla ter neomejeni glede na IP fakultete, kar je predstavljajo težavo tako za uporabnike, nas in tudi ponudnike, ker so gesla ‚bežala‘ iz fakultete v podjetja, odvetniške pisarne ipd.
Večinoma so bili slovenski ponudniki neprilagojeni za akademsko uporabo, tako da je bilo ovir več kot prednosti.
Posebne zbirke, ki jih ne oglašujemo na spletni strani. Namenjene raziskovalcem in s strani profesorjev napotenih študentom Ekonomske fakultete, ki te zbirke uporabljajo pri svojih zaključnih delih, predvsem magistrskih delih in disertacijah, tudi za poglobljene seminarske naloge in prispevke na konferencah.
Amadeus – Zbirka primerjalnih finančnih podatkov za 21 milijonov javni in zasebnih evropska organizacij; podatke o lastništvih, delnicah – za tiste, ki kotirajo na borzah, poročila, novice, …
Bankscope – zbirka informacij o 32.000 bankah na globalnem nivoju: finančni podatki, rejtingi, analize, bančne strukture, novice, raziskave.
Datastream – zbirka svetovnih finančnih in makroekonomskih podatkov in orodje (deluje kot office add in), pomembno za ekonomske raziskave in strategije, za naložbe in oblikovanje ekonomskih kazalcev. Vsebuje informacije za 175 držav.
Eikon – nadgradnja Datastreama, podobne informacije kot Bloomberg
Bloomberg - eden izmed najbolj uporabljenih finančnih orodij in podatkovnih virov v finančni industriji in v večjih mednarodnih podjetjih. Vsebuje pretekle in aktualne podatke o cenah in vseh značilnostih finančnih instrumentov, deviznih tečajev in obrestnih mer ter informacije o podjetjih, državah.
V tem sklopu bom omenila še dve slovenski zbirki, ki ju zaradi nefleksibilnega dostopa uvrščam v ta sklop, čeprav sta navedeni na seznamu na spletni strani.
iBON – zbirka bonitet poslovanja slovenskih podjetij: osnovni podatki o poslovanju, finančni podatki, kapital, sredstva, prihodki, odhodki, dobiček
iPIS - obsežen uradni vir poslovnih in kontaktnih informacij, orodja za analizo trga, podatki o novoustanovljenih podjetjih, slovenskih blagovnih znamkah in kontaktnih podatkih zaposlenih
Zaposleni lahko do vseh teh zbirk dostopajo prek strežnika (izjema je Bloomberg, ki je fizično vezan na terminal, ki je lociran v knjižnici), enako tudi študenti, ki za prijavo in identifikacijo uporabijo digitalno identiteto UL.
Strežnik dovoli 2 hkratna uporabnika, težave pa imamo, ker je zaradi prenašanja podatkov iz zahtev, ki so jih oblikovali uporabniki, večkrat prezaseden in ne zmore vsega prometa. V zadnjih letih se je uporaba teh zbirk izjemno povečala, tako da so te težave še bolj pogoste.
Širši dostop (za tuje zbirke, navedene v desnem delu) je omogočen vsem zaposlenim na EF in doktorskih ter magistrskim študentom z dovolilnico, izjemoma pa za obsežne seminarske naloge in prispevke na konferencah dovolimo tudi dostop dodiplomskim študentom zadnjega letnika, seveda z dovolilnico, ki jo podpiše njihov mentor.
Pri ožjem dostopu le-tega omejujemo zaradi določil v dogovoru z AJPES-om in posebne tarife za raziskovalno okolje ter ga specifikacij naročil do posebnih zbirk dovolimo le raziskovalcem, ki zbirko uporabljajo v skladu z osnovno nalogo EF kot raziskovalne institucije in zgolj v neprofitne namene z navedbo vira.
Poslovni register Slovenije in posebna naročila / izpisi iz poslovnega registra – predvsem historični podatki, ki jih na podlagi zakona dobimo brezplačno v uporabo, pa imata s strani AJPES-a, ki jih zbira in izdeluje določene še bolj ostre omejitve, določene v posebnem dogovoru in omogočene le raziskovalcem, ki s zaprosili za tovrstne podatke.
To je primer izjave, ki jo podpišejo raziskovalci za AJPES.
Za doktorske študente je podobna izjava.
Letos so v pravni službi na koncu dodali še ugotavljanje odškodninske in kazenske odgovornosti v primeru zlorabe podatkov.
Vse te postopke si tako zaposleni v knjižnici kot tudi nekateri pedagogi želimo poenostaviti in informatizirati, ker je administracija vse te papirologije zelo zapletena,
sploh odkar je s sklepom Komisije za znanstveno-raziskovalno delo in doktorski študij dovolilnica le za doktorske študente veljavna celo študijsko leto, za ostale študente pa samo en semester, kar posledično pomeni slabo voljo študentov ob menjavi semestra, ki jo občutijo moji sodelavci na oddelku izposoje, ….
jaz pa imam predvsem opravka z ročnim preverjanjem in brisanjem informacij o posameznih študentih v googlovem koledarju, ki smo ga zaenkrat posvojili kot rezervacijski sistem.
Ta koledar uporabljamo za bloombergov terminal, ki je lociran v knjižnici in vezan na ure odprtosti knjižnice. Upoštevati pa ga morajo tudi zaposleni na EF, ker dostop na daljavo – tako kot v primeru drugih zbirk, do katerih dostopajo prek strežnika – ni mogoč.
Odločili smo se, da ekskluzivno za zaposlene rezerviramo 2 uri zjutraj in 2 uri na koncu delovnika, vmes pa se lahko od 10. do 18. ure razporedijo (max. 1 uro) študenti in tudi zaposleni, če jim ure, ki so dodeljene samo njim, ne ustrezajo.
Nekaj zaposlenih se teh dogovorov drži in celo uporabljajo koledar, ki ga imajo tudi implementiranega v MS outlooku. Seveda pa večina ne.
Postopek nabave novega vira je navadno zelo dolgotrajen. Vpletenih je ogromno oseb, organiziranih kar nekaj sestankov, preden je sprejeta končna odločitev. Na koncu največkrat največjo težavo predstavlja iskanje finančnega vira, kar pomeni, da se večkrat nakup prestavi v naslednje leto, če seveda sredstva omogočajo vključitev nabave v finančni plan. Cena nekaterih zbirk, ki jih omenjam, se večinoma gibljejo okrog 10.000 oz. nekaj 10.000 evrov in za knjižnični del proračuna pomenijo veliko obremenitev.
Postopek se začne s
predlogom nakupa novega vira. Tega predlagajo raziskovalci, ponudnik, ali pa knjižnica. Sledijo poizvedbe o možnostih dostopa, nakupa, ceni.
Nato oblikujemo delovno skupino, ki jo sestavljajo zainteresirani raziskovalci, prodekanjo, vodja knjižnice, vodja službe za informatiko.
Sledijo sestanek/sestanki, kjer se dogovorimo o primernosti ponujenega zneska in načina dostopa. Včasih na tej stopnji že pozovemo ponudnike, da se udeležijo sestanka, kar je zelo priporočljivo, tako z vidika vsebinske predstavitve in tudi finančnega vidika. Vsi ponudniki se vedno radi odzovejo in zaenkrat naše izkušnje kažejo, da tudi enkratno opravijo svojo nalogo, saj so tako s tehničnega kot tudi z vsebinskega vidika za raziskovalce veliko bolj primerni sogovorniki.
S ponudnikom se dogovorimo za testno obdobje, po zaključku mi vsi raziskovalci, ki preizkusijo zbirko, sporočijo svoje mnenje.
Nato sledijo intenzivna pogajanja glede na ugotovitve raziskovalcev (in še več sestankov). Pri zadnjih pogajanjih smo pri ponudniku, od katerega že kupujemo e-vire, iz izhodiščne cene 150.000 prišli do 39.000, za zbirko, ki bi združevala obstoječe + pomemben dodatek, ki bi nam pomenil dostop do informacij na globalnem nivoju, vendar se zaradi neprilagojenosti zbirke akademskemu okolju (to pomeni pomanjkanje historičnih podatkov in poglobljenih informacij o podjetjih), predvsem pa zaradi še vedno previsoke cene, ki bi v primeru nakupa predstavljala 30 % celotnega zneska, ki ga namenjamo za zbirke, nismo odločili za nakup. Intenzivni pogovori so potekali 5 ali 6 mesecev. Rezultat: nismo kupili.
Če se dogovorimo in odločimo za nakup, vsebinski predlog in grobo finančno razdelitev po virih obravnava KZRDDŠ, po njihovi potrditvi to preuči in s finančnega vidika potrdi še UO fakultete, nato sledijo postopki javnega naročila, oz. v primeru edinega ponudnika tovrstnih informacij podpisi klavzul, zapisnik o izbiri dobavitelja. Potem se še nekaj časa z informatiki na obeh straneh dogovarjamo glede dostopa in namestitev. Pri zadnjem primeru nakupa zbirke sem se zaradi neodzivnosti IT službe ponudnika in napačno posredovanih podatkov izpogajala dodaten mesec brezplačne uporabe.
Še fotografija našega božičnega drevesca v povezavi z željami, dogovori, dodatnimi ugodnostmi, ki nam jih prinaša sodelovanje…
Kot raziskovalna ustanova imamo npr. pri AJPESU dogovorjeno posebno tarifo za nakup izbora iz letnih poročil gospodarskih družb, sp-jev in zadrug. Nižje cene lahko včasih pomenijo le 10 % tržne cene.
Neverjetna količina administrativnega dela je potrebna za pridobitev brezplačnih podatkov, ki nam kot raziskovalni organizaciji pripadajo. Želela bi si, da to postane rutinsko delo, vendar se ponudniki vedno domislijo kaj novega.
Pri odločitvi, da omejimo nivo podatkov oz. profila in dostopnosti zbirke slovenskega ponudnika, se je vodstvo fakultete odločilo, da poskusi z dogovorom o vzajemnosti in strateškim partnerstvom pred dokončno odločitvijo o odpovedi oz. zamenjave paketa (zbirka je namreč stala 25 % celotnega zneska, ki ga v naši knjižnici porabimo za informacijske vire). Prodekanji za znanstveno-raziskovalno delo in za področje gospodarstva sta uspeli ponudbo na podlagi strateškega partnerstva znižati za 40 %. Kljub temu, da sva z vodjo knjižnice vsako leto poskusila znižati te stroške, nama na skrbniškem nivoju to ni uspelo, na paket, ki smo ga nabavljali, so le dodajali druge produkte. Včasih je potrebno pogovore prestaviti na višji nivo.
Včasih se zgodijo čudeži in smo deležni posebnih darov. Za nekatere še vedno ne vem, kako. Ponudniki se namreč samoiniciativno odločijo za brezplačne dodatne zbirke za potrebe raziskovalcev in pedagoškega procesa FI-PO, FiND-INFO. Včasih zato, ker trdijo, da je njihova metodologija izračunov in transparentnost le-te boljša od drugih, včasih zaradi izboljšanih tehničnih pogojev (kar je v Sloveniji redkost), največkrat pa …
Nam omogočijo brezplačen dostop zaradi konkurence (TFL, FiND-INFO, bizi.si)
Trenutno potekajo dogovori za brezplačno nadgraditev zbirke ponudnika Thomson Reuters, kjer se je ponudnik sam odločil za ponudbo celotne finančne zbirke zaradi težav s sistemom, ki smo ga imeli v preteklosti in zaradi naših prošenj po brezplačni ali plačljivi uporabi drugih orodij v preteklih letih (Eikon)
Težavo s finančnimi sredstvi rešujemo poleg konzorcijskih dogovorov, ki jih tu nisem omenjala, sta jih pa pred mano Karmen in Tatjana, tudi s povezovanjem nakupov z drugimi knjižnicami, tako npr. z Osrednjo družboslovno knjižnico delimo stroške nakupa za trženjsko zbirko Warc
Naši raziskovalci lahko v varni sobi SURS uporabljajo in obdelujejo podatke Statističnega urada Republike Slovenije.
Če bo čas, omeni še težave pri pogajanjih: velikost – FTE institucije, nerazumevanje odnosa univerza-fakulteta (FTE 10x višji, kar pomeni najvišji plačilni razred).
IUS-INFO: 836,64 €, WARC: 2.672,31 €, EconLit: 5.488,32 €, Datastream: 12.842,64 €, AJPES: 2.107,20 €, GVIN: 25.200,00 €, iBON:556,20 €, Bloomberg: 18.000,00 €, Bankscope, Amadeus: 21.106,00 €, Research Monitor: 3.600,00 €, eBooks Business Collection: 2.349,85 €, SKUPAJ: 94.759,16 €
Če me želite še kaj vprašati, je verjetno sedaj pravi trenutek.
Seveda pa me lahko tudi pokličete oz. mi pošljete elektronsko sporočilo.
Zahvaljujem se vam za pozorno poslušanje