Knjiga
»Historia Della
Vltima Gverra Nel
Friuli«
Igor Zemljič,
Inštitut za novejšo zgodovino
Ljubljana
kot zanimiv pričevalec zgodovine Primorske v
času druge beneške vojne

• največja vojna 16. stoletja (značilnosti: visoko število
žrtev, ropanja najemniških vojska, zastoj trgovine,
vpoklic kmetov, finančna stiska, veliko finančno in
človeško breme nosijo tudi Notranjeavstrijske dežele
• kmečki upori
• nezanesljivost zavezništev
• Evropska vojna (v vojno se vpletejo: cesarstvo, Beneška
republika, francosko kraljestvo, Papeška država, druge
italijanske države, Anglija, Aragonsko kraljestvo,
Ogrska
• 1508 februarja napade cesarska vojska iz Tirolske
ozemlje beneške republike, po več porazih cesarskih sil
Benečani prodrejo na vzhodu vse do Postojne.
• Premirje 6. junija
• 1508, Kras, Istra, Trst ostanejo v beneških rokah
• 1509 cambraiška zveza (francoski kralj, papež, cesar…)
spet nastopijo proti Benetkam. Francozi pri Agnadellu
maja 1509 potolčejo beneške čete, cesarske sile ponovno
zasedejo Kras, Istro, Trst, Idrijski rudnik, Tolmin…
1. beneška vojna

• Imenujemo jo tudi uskoška ali gradiška vojna
• Vzroki:
• napadi senjskih Uskokov na beneške
ladje
• trgovina s soljo
• vprašanje mej
• težnja Beneške republike, da bi se
ponovno polastila Gradiške
• nerešena vprašanja iz prve vojne
zastrupljajo ozračje
• Značilnosti:
• V spopadu so se plemiči večinoma
postavili na beneško stran
• navadno prebivalstvo običajno
podpira habsburžane
2. beneška vojna
(1615-1617)

• Vojna v Istri in Furlaniji, kjer so bili ključni boji
okoli Gradiške, spopadi tudi v gornjem Posočju
• pomembno vlogo ima tudi novozgrajena
Palmanova
• Več roparskih pohodov po podeželju s čimer so
si najemniške vojske (Italijani, Nemci, Hrvati,
Albanci, Francozi, Španci, Grki)
• Benečani srdito oblegajo Gradiško, Brda in
večkrat prodirajo po dolini Soče
Potek vojne I.

• Habsburžani ob izdatni pomoči najemnikov
zadržijo napade in obranijo najpomembnejše
točke.
• ob koncu vojne sta bili nasprotnici spet na
začetnih pozicijah. Avstrijci obljubijo, da uskoke
umaknejo od morja, Benečani pa morajo vrniti
zasedena območja
• 6. september 1617: premirje v Parizu
• Mirovna pogodba v Madridu 1. februarja 1618
Potek vojne II.

avstrijska (B. Rith di Köllenberg -
1629 (prevedel J.G. Dolničar),) J.
Zahn-1870)
beneška (G. Barbarigo-1618,F.
Moisesso-1623, E. Palladio-1659,B.
Nani -1662, M. Minucci-1683 )
papeška (P. Emigliani 1619)
Mnoga pričevanja o vojni :

Za pisanje zgodovine ga je verjetno vzpodbudil
Giovanii de Medici (sin Kozima I. ), ki je poveljeval
beneški vojski v drugi polovici vojne.
knjiga je bila napisana pred letom 1621
svet desetorice knjigo pretresa, a oceni, da ni
primerna za tisk in predlaga uničenje, kljub temu
knjiga še istega leta izzide, a z letnico 1623
stroški tiska 400 dukatov
knjiga je bila posvečena pomembnemu beneškemu
politiku Francescu Erizzu, ki je bil med vojno poveljnik
trdnjave v Palmanovi
Zgodovina knjige:

rojen 26. IX. 1582 v Vidmu
videmski jurist
pesnik
katolik, a predniki so bili judovskih korenin
študiral na jezuitskem kolegiju v Gradcu
prvo delo (latinsko tragedijo), ki jo je posvetil
nadvojvodi Ferdinadu Avstrijskemu je objavil že v
Gradcu
1604-1610 študij prava v Padovi
1606 sonetni venec posvečen urbinskem vojvodi.
Kdo je Fauistino Moisesso ?

1615 se prijavi v konjenico
1617 ranjen (?), bolniška. Obtožbe o razsipnem življenju v Meranu
1618 čeprav se vojna končala brez zmagovalca, je 1618. objavil
latinsko pesem, ki slavi beneško zmago in obsoja Avstrijce za zločine
napisal je še eno knjigo o Beneških pravicah do Furlanije, a je ostala
le v rokopisu
leta 1624 se preseli v Lombardijo, kjer je postal tajnik grofa
Heinricha Matthiasa von Thurn Heiligenkreuz
umrl je v Brescii 1626 ali 1627
Kdo je Fauistino Moisesso 2 ?

• začne s prvimi spopadi od leta 1615 in
se konča s koncem spopadov v juniju
1617
• prizadeva si za nepristranskost in
poudarja, da se je furlansko plemstvo
borilo v obeh vojskah
• kljub temu v rodnem Vidmu knjige
niso sprejeli z naklonjenostjo, da
premalo poudarja njihove zasluge in
skuša preveč ugajati Habsburžanom
O čem govori knjiga?

• Besedilo je napisano v italijanskem jeziku, da
bi bilo razumljivo čim širšemu krogu bralcev
iz njega pa je močno čutiti italijanski
patriotizem
• Čeprav avtor skuša biti objektiven in
pogosto realno opisuje napake obeh strani,
zaradi osebne angažiranosti v spopadu delo
piše pristransko;
• Faustino meni, da vojna ni bila Barbarska, saj
so mnogi habsburški vojaki pustili
preganjane kmetov, otrok in premožnejših
Pri požigih so celo gledali na naše in naše

• Faustino dogodke opisuje iz lastnih izkušenj in
poznanih dejstev,
• za boljšo prepričljivost pa navaja tudi pisma,
sočasna poročila in dva zemljevida Furlanije in
bojišča okrog Gradiške z zelo natančnimi
položaji bojnih enot ob reki Soči.

• Faustino Moisesso opisuje:
• osvojitev Dobrovega 1616 in kako so
domačini plenilcem ponovno ugrabili
odlično Rebulo
• neuspeli beneški napad na Šmartno v
februarju 1617
• Napad na Vipolže
• zemljevidi našega območja
O čem še govori knjiga?

Vipolže zgrajene v obliki majhne utrdbe z velikim dvoriščem in z visokim
obrambnim obzidjem
Palača se je na vzhodni in zahodni strani zaključevala z nizkimi, dobro utrjenimi
stolpi, postavljenimi na tufu, na katerem je stala celotna stavba.
Na vzhodni strani je bilo prav tako dvorišče, ki se je nadaljevalo na zahodno stran,
kjer so bili v bližini vrat hlevi. Ti so se stegovali proti stanovanjskemu bloku.
Avtor potem nadaljuje z opisom beneškega obstreljevanja, zaradi katerega je grozilo,
da se bo podrlo veliko kamnito stopnišče:
„Če bi se podrl obok in polomile stopnice, bi bila uničena skoraj vsa palača“…. “V
tem gradu je bila najdena lepo okrašena oprema, še posebej številne slike v okvirjih,
med katerimi so bile nekatere zelo dragocene, glede na to, da je bil kraj namenjen
užitkom grofa Raimonda Thurna”.

O čem še govori knjiga?

Zemljevid vojaških operacij
na Gradiškem

Kje vse hranijo knjigo?
Narodna in univerzitetna knjižnica:

Semeniška knjižnica v Ljubljani:

Inštitut za novejšo zgodovino:

Knjiga iz Inštituta za novejšo zgodovino:
Vezni list ima z roko napisan podatek o lastništvu: »Ex lib.
Petri de Franciscis Barth Fili«.
Na naslovni strani je podpis še enega lastnika(?) »Gfdel.
Morrez«.
O drugih lastnikih težko sklepamo, ker je knjiga v knjižnico
Inštituta za novejšo zgodovino prišla po drugi svetovni vojni
iz Federalnega zbirnega centra, kjer je leta neopažena ležala
založena med »nacističnim« fondom Inštituta za novejšo
zgodovino.
Vezava knjige je usnjena, hrbet knjige in del platnic je vezan v
usnje, rjave barve. Knjiga je vezana s tremi enojnimi vezicami, ki
kot prečne opore povezujejo knjižni blok s pergamentnim ovojem.

PONATIS:
Moisesso, Faustino: Historia della ultima guerra nel Friuli, di Faustino
Moisesso : episodi scelti. - Gorizia : a cura dell'Amministrazione provinciale
di Gorizia, 1959. - XIII, 90 str. : ilustr. ; 34 cm.
SPLETNI DOSTOP:
Knjigo je digitalizirala Bayerische Staatsbibliothek iz Munchna v okviru
projekra eBooks on Demand (EOD):
http://daten.digitale-sammlungen.de/~db/0004/bsb00046806/images/

Hvala za pozornost!
Igor.Zemljic@inz.si