E vestnik.200948

BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 1
Stran 2: V tednu Karitas
Prazne mize,
hladni radiatorji
Stran 4: Vladni obisk Pomurja
Eni o hruškah,
drugi o jabolkih
Stran 5: Zaposlene družbe Pro
Gala so se odločile za stavko
Za delavke
skrbijo njihovi
otroci!
Stran 6: Pridobitve ob
občinskem prazniku Turnišča
Po odškodnino
na sodišče
Stran 11: Očitek prirejanja
nogometnih rezultatov tudi
klubu iz Lendave
NogometašNafte
prodaltekmo?
Stran 12: Kitajci preplavili
Evropo z bučnim semenom
Slovenska golica
poševnih oči
Stran 13: S socialno stisko
se tveganje za uživanje drog
povečuje
Pobirali sveče,
da so se greli
Stran 35: Prvi kuharski
tečaj v Termah 3000
DoubleD–
dvakratdobro
Še tretja sanacija ljutomerskega odlagališča odpadkov
Stanovanjski evri deponiji
DenarzanovosanacijonapredlogžupanainposlancaFrancaJurševzeli
izstanovanjskegafonda–Občinezaprisojenih230.000evrovodškodnine
bližnjimstanovalcemdeponijenisoprimaknileniticenta
Murska Sobota, 26. novembra 2009, leto LXI, št. 48, odgovorni urednik Bojan Budja, cena 1,50 evra
Kakršen Konrada
dan, takšen bo
malone ves svečan.
Vreme: Sprva bo
delno jasno, nato pa
pretežno oblačno.
Pomurski Vestnik, 1958:
Na Ormoški cesti v Ljutome-
ru so pričeli gradnjo 12-sta-
novanjskega bloka.
NAROČNIK
Karikatura:AntonBuzeti
Nepreslišano
Nismomuhaenodnevnica
Vpetek zvečer ob zaključku radijskega dnevnika je bila pri nas objavljena nepri-
čakovana vest, da je bil na predsednika ZDA Johna Kennedyja izvršen atentat
indajepredsednikranjen.Kljubnepričakovanostinihčenislutiltistega,karjebilo
svetuznanožečezpolure,dajepredsednikpodlegelsmrtonosnimstrelom.Novi-
cajekotbliskobletelavessvetinvzbudilavelikoogorčenjeinžalovanje.Kmaluso
tudisledilaskopainšenejasna,patudiprotislovnaporočilaodogodkuvDallasuv
glavnemmestuameriškedržaveTexas.Kosejekolonavozilpomikalaskozimesto,
sonenadomaodjeknilitrijestreliskritegastrelcainKennedyjeokrvavljenomahnil
vnaročjesvoježene,kijesedelazravennjega.Šoferjehitrozavtomobilomoddrvel
protibolnišnici,kjerpasozdravnikitakojspoznali,danemorejopomagati.
Pomurski Vestnik, 28. novembra 1963
Foto: Nataša Juhnov
Pretresljiv zločin v Prosečki vasi stran 3
Ženo pahnil v smrt
Alojz Hajdinjak je med prepirom odrinil ženo, ki je
padla in se hudo poškodovala – Življenje izgubila,
ker njeni mami ni dovolil, da bi ji pomagala – Policisti
so ga zaradi nasilja v družini že večkrat obravnavali
RAZPRODAJA
OBUTVE
(VEČ NA STRANI 9)
stran3
Gimnazija Murska Sobota
praznuje častitljivih 90 let
in prav jutri ob 18. uri bo
v Galeriji Murska Sobota
slovesna akademija kot
pika na i praznovanjem.
Pred devetdesetimi leti so
v takrat Slovencem nezna-
ni pokrajini onstran Mure
ustanovili prvo gimnazi-
jo, ki danes po besedah
ravnateljice Regine Cipot
predstavlja sožitje tra-
dicije, znanja in razvoja.
Do sedaj je dala temelj-
no izobrazbo številnim
znanstvenikom in znanim
osebnostim.
V Lendavi bo isti dan osre-
dnja slovesnost ob 50-le-
tnici dvojezičnega šolstva,
kjer bo, tako kot v soboški
gimnaziji, slavnostni go-
vornik predsednik države
dr. Danilo Türk, le da se
mu bo v Lendavi pridru-
žil tudi madžarski predse-
dnik Laszlo Solyom.
»Namesto kontejnerja vodke
mi pošlji gajbo vina in slatine!«

26. november 2009 –2
AKTUALNO
Slovenski Geoplin, ruski Gazprom in Južni tok
Po plinovodu bodo tekli tudi evri
Južni tok plinovoda iz Rusije bo potekal preko Prekmurja in Prlekije, toda nihče še ne ve natančno, kje
Izdaja:PodjetjezainformiranjeMurskaSobota,d.o.o.IZHAJAOBČETRTKIH.Uredništvo:IrmaBenko(direktorica),BojanBudja(odgovorniurednik),JanezVotek(namestnikodgovornegaurednika),A.NanaRituperRodež,AndrejBedek,BernardaBalažic
Peček,LudvikKovač,MajdaHorvat,MilanJerše,PetraKranjec,TimotejMilanov(novinarji),NatašaJuhnov(fotografinja),NevenkaEmri(lektorica),KsenijaŠömen(tehničnaurednica),RobertJ.Kovač(računalniškiprelom).Naslovuredništvainuprave:
MurskaSobota,Ulicaarh.Novaka13,tel.št.:5381720(naročniškaslužba),n.c.5381710,5381740(novinarjiVestnika),Venera(trženje)5381710,št.telefaksa5381711.Nenaročenihrokopisovinfotografijnevračamo.Trimesečnanaročnina
(14številk)20,30evra,letnanaročnina(za53številk)75,50evra,letnanaročninazanaročnikevtujini180,00evrov,polletnanaročninazadelovneorganizacije,podjetjainobrtnike(27izvodov)59,20evra,izvodvkolportaži1,50evra.IBANpriRaif-
feisenbankiSI56249009000247884,SWIFTkodabanke;KREKSI22.Tisk:PodjetjezausposabljanjeinvalidovSETVevče.Daveknadodanovrednostjevračunanvcenoizvodainseobračunavavskladus7.točko25.členaZakonaodavkunadodanovrednost,Uradnilist23.12.1998,št.
89,inZakonomoizvrševanjuproračunaRepublikeSlovenijezaleto2002in2003,Uradnilist17.12.2001,št.103.Naklada:14.000izvodov.Elektronskapošta:Vestnik:vestnik@p-inf.si,Venera:venera@p-inf.si,naročniškaslužba:oglasi.vestnik@p-inf.si,www-stran:http://www.vestnik.si.
V tednu Karitas
Prazne mize,
hladni radiatorji
Poleg moledovanja za hrano in oblačila vse več prošenj za plačilo
položnic – Prava kriza nas menda čaka šele čez dva, tri mesece
Pogled od zunaj
Kruh za življenje
Treba je mnogo preprostih besed ka-
kor kruh, ljubezen, dobrota, pravi meni
drag pesnik Tone Pavček. Da, treba je
mnogo preprostih besed, mnogo prija-
znih dejanj, da najdemo pot, pot od člo-
veka do človeka.
Kot prostovoljka Karitas s skoraj »de-
setletnim stažem« imam tako kot tiso-
če drugih prostovoljcev, vključenih v
humanitarne organizacije, odgovorno
in težko nalogo. Še posebno dandanes.
Ker je prostovoljstvo usmerjeno k člove-
ku, iščem skupaj s prostovoljkami in prostovoljci poti, kako priti do
sočloveka, da mi bo zaupal, da bo pripravljen sprejeti pomoč.
Pomanjkanje in revščina sta najpogostejša pojava, s katerima
se srečujemo v Karitas, in imata veliko različnih vzrokov: izguba
službe, nepričakovana nesreča, smrt, bolezen, ločitev, odvisnost
partnerja od alkohola ali drog. Najtežji trenutki pa so, ko se na nas
obrnejo starši z otroki ali matere samohranilke in ob tem zaznamo
tudi otrokovo stisko. Kot sodelavci Karitas ponujamo družinam in
posameznikom pomoč s hrano, saj se obrnejo na nas tudi ljudje, ki
povedo, da jim večkrat primanjkuje hrane. Poleg hrane jim poma-
gamo tudi z oblačili in obutvijo ter ob ustreznih dokazilih s plači-
lom najnujnejših položnic.
Poleg naštetega posvečamo skrb ostarelim in bolnim, invalidom,
otrokom v kriznem centru. Vse naštete skupine ob praznikih obišče-
mo in obdarimo. Sodelavke in sodelavci Karitas pa slišimo ob naših
dežurstvih besede: »Vse, kar imam na sebi oblečeno in obuto, je od
vas, od Karitas.« Naše izkušnje nam kažejo, da se ljudje v stiskah po-
gosto ne znajdejo in ne vedo, na koga naj se obrnejo. Zato poleg po-
moči v materialni obliki pogosto družinam in posameznikom, ki se
obrnejo na nas, svetujemo in jih napotimo na ustrezne institucije.
Pogosto se mi kot prostovoljki poraja jeza, zakaj smo v naši druž-
bi prišli tako daleč, da potrebuje tako velika skupina ljudi prehran-
ske pakete. Pri zadnji delitvi smo jih namreč razdelili med več kot
dva tisoč ljudi. In še sedaj slišim besede posameznikov: »Kako sram
me je« ali »Po tridesetih letih trdega dela stojim v vrsti za prehram-
beni paket!« In še vrsto podobnih bolečih razmišljanj ljudi, ki so
kljub vsakodnevnemu pridnemu delu ostali na cesti brez finančnih
prilivov. In teh ljudi, ki se počutijo ponižane, pogosto tudi ogolju-
fane zaradi lažnih obljub in osramočene, ker ne morejo dostojno
preživeti svoje družine, je okrog nas v naši pokrajini preveč. Pro-
stovoljci Karitas si zato želimo, da bi vsi, ki so v stiski, začutili, da
niso sami, da želimo z njimi deliti svoj čas in znanje ter jim ponu-
diti ustrezno pomoč.
Seveda s prostovoljnim delom, kljub velikemu entuziazmu, ne
morem reševati sveta, lahko pa prispevam k pozitivnim premikom
v svoji lokalni skupnosti s tem, ko se kot posameznica čutim odgo-
vorna za človeka v stiski.
Dragica Raj, prostovoljka Karitas
V premislek
Ta veseli
čas
Ko boste naslednjič v roke prijeli Vestnik,
bo december. Čas radosti, obdarovanj, vese-
ljačenj. A vse manj za vse. In vse bolj za iz-
brano peščico. Po slovenskem časopisju prebiram, kaj vse bo delavcem
prinesel dedek Mraz. Ne boste verjeli, kar nekaj podjetij bo svojim zapo-
slenim po vzoru dobrih starih časov pripravilo prednovoletne zabave in
obdarovanja. Če je že mogoče razumeti Iva Boscarola, ki bo svojim v Pipi-
strelu poleg novoletne veselice namenil še božičnico in trinajsto plačo, me
čudi državni Petrol, za katerim sploh ni prav bleščeče poslovno leto. Pa bo
vseeno v teh kriznih časih pripravil vsesplošno veseljačenje zaposlenih na
ljubljanskem Gospodarskem razstavišču z bojda izbornim zabavnim in
glasbenim programom ter slastno večerjo. Tudi za moj in vaš denar.
Me zanima, koliko takšnih zabav in obdarovanj bo po Pomurju.
Uganko bomo skušali razvozlati v prihodnjih dneh, skoraj zagotovo pa
bodo za odgovor dovolj prsti ene upokojene mizarske roke. A če že ni
kruha za vse, je treba ljudstvu dati vsaj iger. In teh je – roko na srce – vse
več. Zelo vsakovrstnih in tudi po Pomurju. Od športnih stav do razno ra-
znih teve šovov. Kaj prinašajo in odnašajo prve, menda vedo pri Nafti,
kako za vsako ceno potešiti žalostno obubožano rajo, pa so zgovorno
izpričali tako na Pop TV kot na nacionalki. Nič nimam proti znameni-
ti Ceci, še manj proti njenim oblinam, rahlo pa mi je le bilo nerodno, ko
sem jo gledal, kako je ondan v oddaji A si ti tud not padu obračala Lada
Bizovičarja in Jureta Zrneca. Če že onadva ne vesta, nas je kar nekaj
vendarle bolj poučenih. Da taisto Ceco preiskujejo zaradi domnevne ile-
galne prodaje nogometnih igralcev in skrivanja 22 milijonov dolarjev
v tujih bankah. Lado in Jure pa jo sto tisočim prodajata kot boginjo. Pa
saj nacionalka ni dosti boljša. Številnih grehov osumljeni slikar Jure Ce-
kuta, ki da mu evri v žepe letijo z raznih tujih bančnih računov, je v na-
jelitnejšem večernem teve terminu paradiral po Piramidi.
Radi nam razlagajo, da imamo tako oblast, kot si jo zaslužimo. Bomo
sedaj krivi še za Petrole, Cece in Jurete?
Bojan Budja
Marsikomu v Pomurju se
je zgodilo to, česar si ni mi-
slil. Zaradi izgube službe in
stalnega dohodka mora pri-
znati svojo stisko in zaprosi-
ti za pomoč. Število tistih, ki
se danes obračajo na humani-
tarne organizacije, se je dra-
stično povečalo. Na Rdečem
križu, Karitas in EHO Podpor-
nici priznavajo, da na njiho-
va vrata potrka vsak dan več
ljudi. Ta teden pripravlja Ka-
toliška cerkev teden Karitas
z naslovom Kruh za življenje,
kar ima tudi simbolični po-
men. Sporočiti želijo, da so se
številne družine in posame-
zniki znašli v hudih težavah
in stiskah; mnogi potrebuje-
jo kruh zaradi pomanjkanja,
kruh človeške bližine in kruh
realnega upanja.
Z različnimi dogodki po vsej
Sloveniji nagovarjajo k dobrodel-
nosti in opozarjajo na socialno
najbolj ogrožene člane naše druž-
be. Z dobrodelnimi akcijami in
koncerti so se vključili v župnij-
ske Karitas, tudi v Murski Soboti
se skrbno pripravljajo na četrtek,
ko bo eden od vrhuncev akcije.
Zbirali bodo obleko, posteljnino,
informacije, kdo potrebuje ali po-
darja belo tehniko ali pohištvo,
zbirali pa bodo tudi prostovoljne
prispevke. V zadnjem času se je
povečalo povpraševanje po obla-
čilih, zato prosijo ljudi, naj prine-
sejo uporabna in čista oblačila.
S pomočjo ljudem v stiski se
ukvarjata tudi Evangeličanska hu-
manitarna organizacija Podporni-
ca in Rdeči križ Slovenije. »Vsak
dan prihajajo k nam novi ljudje, ki
so primorani zaprositi za pomoč,
da bi preživeli,« je povedala Albi-
na Knapp, sekretarka na sobo-
škem Območnem Rdečem križu.
Poleg povpraševanj po obleki in
paketih s hrano pa je vse več pro-
šenj za plačilo najnujnejših polo-
žnic, za elektriko, kurjavo, naje-
mnino in podobno, ugotavljajo
vse tri humanitarne organizacije.
Za te namene imajo posebne fon-
Eden največjih evropskih in
slovenskih projektov v priho-
dnjih letih bo gradnja novega
plinovoda za dobavo ruskega
zemeljskega plina Sloveniji in
Evropi, s čimer bi se izognili
dodatnemu tveganju s tranzi-
tno problematično Ukrajino.
Po novih informacijah naj bi se
Slovenija navezala na Južni tok
(njegova skupna zmogljivost
je 63 milijard kubičnih metrov
plina letno) s t. i. severozaho-
dnim krakom, ki bi ga zgradi-
li že do leta 2015. Njegova zmo-
gljivost pretoka bo okrog osem
milijard kubičnega metra pli-
na letno.
Tema, ki zadnje tedne polni ča-
sopisne strani, je vsekakor zani-
miva tudi za Pomurje oziroma za
Prekmurje in Prlekijo, kajti z go-
tovostjo lahko trdimo, da lahko
plinovod, ki bo prispel iz Madžar-
ske, nadaljuje pot v Slovenijo samo
preko Pomurja. V tem primeru še
kako pogrešamo uradno regijo, ki
bi bila sogovornik in pogajalec z
državo. Gre namreč za načrtova-
nje enega največjih državnih pro-
jektov po ozemlju pomurske regi-
je. Projekt bo vodila in upravljala
družba South Stream AG, v Sloveni-
ji pa mešano slovensko-rusko pod-
jetje. Severni krak Južnega toka bo
potekal preko Srbije in Madžarske
ter se nekje pri Subotici razdelil
na dva kraka. Prvi krak bo potekal
do avstrijskega Baumgartna, drugi
pa se bo iz Madžarske usmeril pre-
ko slovenskega (pomurskega) oze-
mlja do Italije in še naprej.
Pa to ni edino veliko državno na-
črtovanje in obljubljanje zemlje ob
Muri za potrebe mednarodnih in
državnih interesov. Spomnimo se
načrtovanja gradnje velikega dalj-
novoda pa načrtovanja hidroelek-
trarn na reki Muri. So vsi ti načr-
ti sploh usklajeni ali izključujoči?
Zato smo na ministrstvo za okolje
in prostor naslovili vprašanja, da
nam pojasnijo, kje natančno bo
potekala trasa plinovoda, da bo
javnost (Prekmurci in Prleki ima-
jo samo ta majhni košček zemlje)
pred začetkom načrtovanja sploh
obveščena o njenem poteku in ali
je zdaj pomurska javnost postavlje-
na pred izbiro: hidroelektrarne ali
plinovod?
S službe za odnose z javnostmi na
okoljskem ministrstvu so poslali le
kratkem odgovor: »Predlagamo, da
se obrnete na ministrstvo za gospo-
darstvo, ki je nosilec sporazuma.«
In smo se s podobnimi vpra-
šanji obrnili še na gospodarsko
ministrstvo. Odgovor je posredo-
val Gregor Resman: »Meddržavni
sporazum o plinovodu Južni tok
določa ustanovitev in sedež sku-
pnega podjetja, ki bo izvajalo in-
vesticijo, v Republiki Sloveniji in
deležaustanoviteljevvosnovnem
kapitalu podjetja 50 : 50, sloven-
skega podjetja Geoplin plinovo-
di in ruskega Gazproma. Del pli-
novodnega sistema Južni tok, ki
bo potekal preko Slovenije, naj bi
imel zmogljivost pretoka okrog
osem milijard kubičnih metrov
plina letno. Tehnične parametre
novega plinovoda in potrebno in-
frastrukturo bosta določila usta-
novitelja na osnovi rezultatov
študije izvedljivosti, upoštevajoč
možnost uporabe obstoječega
plinovoda v lasti Geoplina plino-
vodi, d. o. o. Študija izvedljivosti
mora biti pripravljena najkasneje
do 30. junija 2011.
Na podlagi teh rezultatov se
bosta ustanovitelja tudi odločila
o ustanovitvi podjetja in gradnji
plinovoda oziroma o uporabi
obstoječega sistema v lasti Geo-
plina plinovodi, d. o. o.«
Bernarda B. Peček
de, ampak gre za skromna sred-
stva in daleč od tega, da bi lahko
vsem plačali položnice.
Jožef Rituper, EHO Podporni-
ca, ugotavlja, da mnogi, ki jim je
najtežje, nočejo na glas spregovo-
riti o svoji stiski in nemoči. Pake-
ti in pomoč, ki jih sedaj vsi deli-
jo, blažijo stisko, pravo krizo in
pomanjkanje pa lahko pričaku-
jemo čez dva, tri mesece, še do-
daja. Kljub nizkim dohodkom so
znali mnogi doslej skromno žive-
ti, ko pa bodo izčrpali vse rezer-
ve, ne bodo zmogli več prežive-
ti od meseca do meseca, čeprav
so vse življenje trdo delali. »Glej-
te, kje smo končali!«, »Da moram
prositi?« in »Kako mi je nerodno!«
so besede ljudi, s katerimi prizna-
vajo svojo stisko. Ljudje so pretre-
seni, žalostni in razočarani.
Iz njihovega življenja pa tako,
kot so najprej izginjali priboljški,
izginjajo osnovne dobrine, ugaša-
jo se luči, preneha teči topla voda,
radiatorji ostajajo mrzli. V ljudi se
naseljuje strah pred jutrišnjim
dnem in s tem izginjajo veselje,
zanos in volja do življenja. Najprej
v družini, kar še posebno prizade-
ne otroke, in to se bo prej ali slej
poznalo tudi v družbi.
A. Nana Rituper Rodež

– 26. november 2009 3
AKTUALNO
Pretresljiv zločin v Prosečki vasi
Ženo pahnil
v smrt
Alojz Hajdinjak je med prepirom odrinil
ženo, ki je padla in se hudo poškodovala –
Življenje izgubila, ker njeni mami ni dovolil,
da bi ji pomagala – Policisti so ga zaradi
nasilja v družini že večkrat obravnavali
Še tretja sanacija ljutomerskega odlagališča odpadkov
Stanovanjski evri deponiji
Denar za novo sanacijo na predlog župana in poslanca Franca Jurše vzeli iz stanovanjskega fonda – Ob-
čine za prisojenih 230.000 evrov odškodnine bližnjim stanovalcem deponije niso primaknile niti centa
Ljutomersko deponijo komunalnih odpadkov čaka še tretja sanacija. Že doslej je bilo zavoljo nje okoliškim
prebivalcem izplačanih za 230 tisoč evrov odškodnin. Foto: nataša Juhnov
Občina Ljutomer je 16. novembra
podpisala s podjetjem Gradis grad-
beno podjetje Ptuj pogodbo o sa-
naciji odlagališča komunalnih od-
padkov v Ljutomeru. Izvajalca so
izbrali med enajstimi ponudniki,
ki so se prijavili na javni razpis, po-
godbena vrednost znaša dobrih 115
tisoč evrov, dela pa naj bi bila kon-
čana 15. maja prihodnje leto. Ptuj-
sko podjetje bo za ta denar moralo
urediti dovozno cesto, javno razsve-
tljavo, odvajanje odpadnih vod in
plina z odlagališča ter zasipati, ure-
diti in zasaditi okolico.
Še avgusta letos je občinska uprava
napovedovala, da bodo vsa ta dela sta-
la okoli 340 tisoč evrov, celotna sanaci-
ja odlagališča, vključno z odkupom ze-
mljišča, saj je bilo odlagališče delno na
zasebnem zemljišču, pa 466 tisoč evrov.
Tak znesek je za projekt Sanacija odlaga-
lišča odpadkov Ljutomer naveden tudi
v državnem proračunu oziroma v Na-
črtu razvojnih programov 2009–2012,
saj naj bi država zanj prispevala 200 ti-
skim ministrom obljubil že njegov pred-
hodnik Janez Podobnik.
Ljutomersko odlagališče odpadkov ni-
koli ni dobilo uporabnega dovoljenja,
sedanja sanacija pa je menda že tretja po
vrsti. Nazadnje so se je lotili pred deseti-
mi leti. Zanjo je ministrstvo za okolje in
prostor primaknilo 200 tisoč evrov, ob-
čine Ljutomer, Veržej, Križevci in Raz-
križje, uporabnice odlagališča, pa 546 ti-
soč evrov. Sanacija, ki je potekala hkrati
z odlaganjem odpadkov, ni bila uspešna,
odlagališče pa zaradi okoljske neustre-
znosti ni dobilo uporabnega dovoljenja.
Čeprav bi deponijo v Ljutomeru mora-
li zapreti maja 2004, so njeno obratova-
nje zaradi zastoja pri ureditvi zbirnega
centra v Puconcih, kamor sedaj odvaža-
jo odpadke, in s sklepom ljutomerskega
občinskega sveta spet podaljšali, komu-
nalne odpadke pa so potem preneha-
li odlagati novembra 2007. Sredi mesta
Ljutomer in ob pokopališču je tako osta-
lo nesanirano odlagališče, ki mu Agen-
cija RS za okolje in prostor ne bo izdala
odločbe o zaprtju, dokler sanacija ne bo
opravljena tako, kot je treba.
Pogodba o sanaciji je sedaj sklenjena,
denar zanjo pa bo ponovno dala drža-
va? Ljutomerska občina ima namreč ob
že najetih posojilih za več javnih objek-
tov in nižjih proračunskih prihodkih ve-
like finančne težave. Franc Jurša je na
marčevski seji parlamentarnega odbo-
ra uspel z amandmajem, da se denar za
sanacijo ljutomerske deponije vzame
iz postavke za pospešeno stanovanjsko
gradnjo, minister Karl Erjavec pa je to
zagovarjal, rekoč, da ima stanovanjski
sklad svoj program in da sprememba ne
bo bistveno vplivala na pospešeno gra-
dnjo. Franc Jurša je svoj predlog podprl
tudi s številnimi izgubljenimi tožbami
na sodišču, saj so sodniki bližnjim stano-
valcem zaradi zmanjšane kakovosti bi-
vanja ob deponiji priznali odškodnino.
»Do sedaj smo na sodišču izgubili ogro-
mno tožb in moramo samo za odškodni-
ne plačati 500.000 evrov. Tega lokalna
skupnost drugače tudi ne bo mogla re-
šiti,« je Franc Jurša marca na parlamen-
tarnem odboru zagovarjal svoj predlog.
Vendar ne ljutomerska občina niti preo-
stale tri, Veržej, Križevci in Razkrižje, za
odškodnino niso plačale niti evra, saj so
bližnji stanovalci tožili Komunalno-sta-
novanjsko podjetje Ljutomer kot upra-
vljavca odlagališča. To je petnajstim sta-
novalcem moralo plačati okoli 230 tisoč
evrov odškodnine in stroškov, po izpla-
čanih odškodninah pa je tožbe vložilo
še več stanovalcev, ki terjajo še 150 ti-
soč evrov. Te pa bodo sodeč po mnenju
vrhovnega sodišča, ki ga je podalo pred
nekaj dnevi, najverjetneje brezuspešne.
Vrhovno sodišče, na katero se je obrnilo
toženo podjetje, je namreč za zadnje šti-
ri tožbe, ki so jih stanovalci ob deponiji
vložili leta 2003, ugotovilo, da je zamu-
jen pritožbeni rok, kar pomeni, da do
odškodnine niso več upravičene.
Komunalno-stanovanjsko podjetje je
že vse od začetka zagovarjalo mnenje,
da stanovalci tožijo napačno stranko,
saj bi odškodnino morala plačati lastni-
ca deponije, torej ljutomerska občina z
občinami uporabnicami odlagališča, ker
da so bili sami le izvajalci gospodarske
javne službe. Občine so to zavrnile, pod-
jetje pa je oktobra lani zoper njih vložilo
tožbo. Obravnave na sodišču doslej še ni
bilo, saj naj bi sodišče čakalo na mnenje
vrhovnega sodišča. To pa je sedaj tu.
Glede vključevanja države v sanaci-
jo ljutomerskega odlagališča je treba
vedeti še, da se je v reševanje proble-
ma novembra 2005 vključilo tudi mini-
strstvo za okolje in prostor, takrat pod
vodstvom Janeza Podobnika. Na de-
cembrskem sestanku z župani v Ljublja-
ni je ministrstvo predlagalo, da se sklep
Občine Ljutomer o prepovedi odlaga-
nja odpadkov iz občin Razkrižje, Veržej
in Križevci, ki ga je občinski svet spre-
jel, ker te niso pristale na poplačilo de-
ležev rente, zadrži, v sklopu projekta
sanacije in zapiranja odlagališča, nad
katerim bo bdelo ministrstvo, pa se pri-
pravi tudi predlog za plačilo odškodnin
oziroma bonitet za krajane, ki živijo na
vplivnem območju deponije. Ti sklepi
so ostali le na papirju. Z zagotovljenim
denarjem v proračunu za sanacijo odla-
gališča bi torej država zdaj vendarle iz-
polnila vsaj del svojih obljub.
Majda Horvat
V hiši v Prosečki vasi je mož po prepiru pustil umreti svojo ženo. Foto: A. B.
Že prejšnjo sredo je v domači hiši
v Prosečki vasi umrla 49-letna Albi-
na Hajdinjak. Izkrvavela je zaradi
poškodb, ki jih ji je med prepirom
dan prej prizadejal njen dve leti sta-
rejši mož Alojz.
Kot je sporočil Jožef Prša, tiskovni
predstavnik tukajšnje policijske upra-
ve, so kriminalisti med ogledom kraja
in z zbiranjem informacij o okoliščinah
zločina ugotovili, da je »partner pokoj-
ne med prepirom odrinil pokojno, ki je
padla vznak in se pri tem hudo telesno
poškodovala. Osumljeni poškodovanki
ni zagotovil ustrezne zdravniške pomo-
či, zaradi česar je umrla«. Po naših in-
formacijah je imela žrtev razbito loba-
njo.
Alojz Hajdinjak je od petka za zapahi.
Policisti so mu namreč odvzeli prostost
in ga zaradi utemeljenega suma storitve
kaznivih dejanj povzročitve smrti iz ma-
lomarnosti, nasilja v družini in hude te-
lesne poškodbe privedli pred preiskoval-
nega sodnika, ki je zanj odredil pripor.
Grozi mu večletna zaporna kazen. Po na-
ših informacijah je bil že večkrat obrav-
navan prav zaradi nasilja v družini. Z no-
žem se je menda pred kratkim spravil
tudi nad sina.
Prosečka vas – kraj z manj kot dvesto
prebivalci v osrčju Goričkega – je zavi-
ta v molk in žalost. Domačini, s katerimi
smo se pogovarjali, niso želeli govoriti o
zločinu, ki je njihovo vasico pahnil v sre-
dišče pomurske in slovenske javnosti.
Eden je le namignil, da je tragedijo naj-
brž zakrivil alkohol, drugi pa je dodal, da
so se policisti pogosto mudili v hiši s hi-
šno številko tri.
Albino Hajdinjak so pokopali v sobo-
to, na pogrebu njenega moža ni bilo. Po-
kojna je bila nekoč zaposlena v Muri; z
Alojzom, ki je občasno priložnostno de-
lal v Avstriji, pa sta družino preživlja-
la s kmetovanjem. Dvajsetletni sin dela
pri gradbeniku v sosednji vasi, starejša
hčerka pa se je omožila drugam. Z nji-
mi živi še Albinina mama. Prav njen zet
menda ni dovolil, da bi poklicala medi-
cinsko pomoč.
To je po 6. januarja 2008, ko je tride-
setletni Sandi Marinič v Spodnjem Kra-
pju pri Ljutomeru s streli iz pištole umo-
ril fanta svojega nekdanjega dekleta in si
potem sodil sam, najhujši zločin v pokra-
jini ob reki Muri. Leta 2007 sta se sicer
zgodila dva umora, leta 2006 nobeden,
leto prej pa so bili trije.
Andrej Bedek
Franc Jurša je uspel pre-
pričati ministra Erjavca,
da denar za sanacijo in
zaprtje deponije vzame
iz proračunske postavke
za pospešeno stanovanj-
sko gradnjo.
soč evrov, polovico letos in polovico v
prihodnjem letu, preostalo pa je pripi-
sano ljutomerski občini. Državno sofi-
nanciranje je namreč na marčevski seji
parlamentarnega odbora za okolje in
prostor ob podpori ministra za okolje
in prostor Karla Erjavca izposloval lju-
tomerski župan in poslanec v državnem
zboru Franc Jurša, s tem da je pomoč pri
sanaciji odlagališča pred sedanjim okolj-

GOSPODARSTVO
Okrogla miza o posodobitvi pokojninskega sistema
Za obračun pokojnine četrt stoletja?
Predlagan ukrep podaljšanja z 18 na 35 let je preveč radikalen, bolj sprejemljivo naj bi bilo obdobje 25 let, ki prevladuje v Evropski uniji
Sklepno dejanje vladne-
ga obiska prejšnji teden se je
zgodilo v hotelu Radin, kjer
so med drugim ministri odgo-
varjali na vprašanja pomur-
skihgospodarstvenikov,župa-
nov in druge zainteresirane
javnosti. V debati, za katero
lahko brez slabe vesti zapiše-
mo, da je na trenutke padla na
raven gostilniških prerekanj,
so se dotaknili mnogih za Po-
murje aktualnih tem.
Med drugim so dejali
Patrick Vlačič je omenil vpraša-
nje odstavnih pasov na pomurski
avtocesti. Pri DARS-u so tako po
njegovih besedah naročili študijo
o upravičenosti izgradnje odstav-
nih pasov, ta pa naj bi bila konča-
na do konca letošnjega leta. »Vpra-
šanje razvoja in infrastrukture
zame ni vprašanje jajca in kokoši,
gotovo pride infrastruktura pred
razvojem,« je bil jasen prometni
minister. Državni sekretar na mi-
nistrstvu za obrambo Uroš Krek
je pojasnil, da je Pomurje pomem-
ben kadrovski bazen za slovensko
vojsko, saj kar deset odstotkov pri-
padnikov prihaja iz te regije, v le-
tošnjem letu celo 20 odstotkov
novih vojakov. Eden najbolj kri-
tičnih udeležencev posveta je bil
soboški župan Anton Štihec, ki je
vladi očital, da njihovi dopisi na
ministrstva ostajajo brez odgovo-
rov, ter izrazil upanje, da ne bodo
zaprli pediatričnega oddelka v
murskosoboški bolnišnici. Dobil
je zagotovilo ministra Miklavčiča,
da bo ostal. Zanimalo ga je tudi,
zakaj v Pomurju ni več subvenci-
oniranih konkurenčnih visoko-
šolskih programov, vendar je nje-
govo vprašanje tudi tokrat ostalo
brez odgovora. Metod Grah iz Vi-
vata v Moravskih Toplicah je po-
dal predlog glede geotermalne
energije, ki je v zakonu o Pomur-
ju opredeljena kot ena od treh
temeljnih razvojnih usmeritev
Vladni obisk Pomurja
Eniohruškah,
drugiojabolkih
Veliko vprašanj brez odgovorov, nekateri
odgovori so šli mimo vprašanj – Dela pri
vodovodu šele čez dve leti – Zakaj so v
Radencih ploskali Lahovniku
Katarina Kresal, Irma Pavlinič Krebs in Ivan Svetlik. Na vladni strani je prevladovalo dobro
razpoloženje, med občinstvom nekoliko manj, tudi zaradi nekaterih navzočih, ki so prišli
do mikrofona z neumestnimi vprašanji in predlogi. Foto: T. M.
Oster nastop soboškega župana Antona Štihca Foto: D. M.
pomurske regije. Po njegovem
mnenju je pri geotermalni ener-
giji problem cena kilovatne ure,
ki je 6,2 centa, kar je premalo,
da bi se kdo loteval naložbe tem
področju. Vladi je predlagal, da
ceno dvigne na raven nemške, ki
znaša 15 centov za kilovatno uro.
Župana Moravskih Toplic Franca
Cipota je zanimalo, ali je možno
pričakovati, da bodo prvi metri
vodovoda zaživeli že leta 2010.
Po njegovem mnenju je za neka-
tere ljudi predolgo čakati še šest
let. Odgovor državnega sekretarja
z ministrstva za okolje in prostor
Zorana Kosa, da se bodo dela za-
čela šele čez dve leti, ni bil všeč
niti lendavskemu županu Antonu
Balažku, ki meni, da bi vodovod
lahko začeli graditi že prihodnje
leto, opozoril pa je še na izrazito
povečanje socialnih transferjev v
občinskih proračunih.
Komu zemljišča?
Roberta Graja iz podjetja in-
ženiring Graj, ki se je predstavil
tudi kot predstavnik Luke Koper,
je zanimalo, ali bo vlada podprla
gradnjo infrastrukture in izpelja-
la potrebne postopke za logistič-
ni center v Lipovcih. Gospodar-
ski minister Lahovnik je poudaril,
da bodo pripravili razpis in ta-
krat se bo morala po njegovih be-
sedah Luka Koper na razpis pri-
javiti. »Če se ne bo, boste morali
pojasniti, zakaj se niste, ker ste
v večinski državni lasti.« Po nje-
govih besedah se je problem po-
javil zaradi informacije, ki so jo
imeli na ministrstvu, po kateri
Luke Koper ta projekt naj ne bi
več zanimal. Čeprav je Lahovnik
za svoj odgovor prejel aplavz ob-
činstva, se je kasneje v izmenjavi
mnenj med Lahovnikom in Šti-
hcem pokazalo, da ne govorijo o
istem logističnem centru. Mini-
ster za gospodarstvo je imel v mi-
slih logistični center, ki naj bi bil
predviden znotraj gospodarskega
središča Oko, temu pa je Štihec
oporekal, češ da logistični cen-
ter ni bil nikoli predviden znotraj
omenjenega projekta. Slednjemu
je pritrdil tudi direktor RRA Mura
Danilo Krapec. Dejan Židan iz
skupine Panvita pa je izrazil pod-
poro Zakonu o kmetijskih zemlji-
ščih in zaščiti kmetijskih zemljišč.
Po njegovem mnenju je moralno
sporno spreminjanje namembno-
sti zemljišč, saj je veliko obrtnih
con praznih.
Timotej Milanov
Anka Tominšek (levo) in Mateja Kožuh Novak
Pomurski upokojenci o reformi upokojenskega sistema Fotografiji: M. J.
Ob bližajoči se reformi po-
kojninskega sistema in pre-
dlagani pokojninski zakono-
daji, ki neposredno vpliva
predvsem na pravice in ob-
veznosti aktivne populacije
in na že upokojeno generaci-
jo, je Pomurska pokrajinska
zveza društev upokojencev v
prostorih Pokrajinske in štu-
dijske knjižnice Murska Sobo-
ta organizirala okroglo mizo
z naslovom Modernizacija po-
kojninskega sistema. Med go-
sti sta bili tudi predsednica
Zveze društev upokojencev
Slovenije Marjeta Kožuh No-
vak in predsednica komisije
za pokojninsko politiko pri
ZDUS-u Anka Tominšek.
Gre za pomembne vsebinske
spremembe v pokojninskem sis-
temu, ki jih je pripravilo ministr-
stvo za delo, družino in socialne
zadeve. Poudarjeno pa je bilo, da
te reforme ni možno povezovati
s sedanjimi gospodarskimi in so-
cialnimi razmerami pri nas, saj jo
terjajo povsem drugi razlogi, zla-
sti demografski trendi in struktu-
ra prebivalstva, ki se vse bolj stara.
Na okrogli mizi v Murski Soboti
so menili, da je gradivo o posodo-
bitvi pokojninskega sistema spre-
jemljivo za široko javno razpravo,
čeprav glede nekaterih predlaga-
nih sklepov ni dovolj jasno. Pred-
vsem bi morali ločiti tiste ukrepe,
ki so nujno potrebni zaradi dose-
ganja temeljnih ciljev, od ukrepov,
ki zadevajo boljšo preglednost po-
kojninskega sistema.
Brez socialnih dajatev
V razpravi so postavili vpra-
šanje, kako oblikovati prehodno
obdobje, da posameznih skupin
zavarovancev ne bi prizadeli v
primerjavi z drugimi. Ko je na-
mreč govor o dostojni pokojni-
ni, manjka podatek, kakšno bo
imela tako upokojena generaci-
ja kot tudi prihodnje generacije,
upoštevajoč povprečno plačo.
Soglašali so z mnenjem, da je nuj-
no treba povečati delež aktivnih
zavarovancev s podaljševanjem
delovne aktivnosti. Opozorili pa
so, da tega pomembnega cilja ni
možno doseči le z ukrepi na po-
dročju pokojninskega sistema,
ampak so prav tako nujni ukre-
pi za izboljšanje zdravega in var-
nega delovnega okolja, omejeva-
nje sive ekonomije in za odpravo
ovir, ki preprečujejo normalno
delovanje trga delovne sile.
Veliko bolj pa mora priti do iz-
raza eno temeljnih načel pokoj-
ninskega sistema, po katerem
pravica do pokojnine temelji na
delu. Zato je sprejemljiv predla-
gani ukrep o izločitvi vseh social-
nih dajatev iz pokojninskega sis-
tema, ki se že danes ne plačujejo
iz prispevkov, temveč iz državne-
ga proračuna. Hkrati je treba do-
sledno izpeljati načelo odvisno-
sti med vplačili in izplačili, pri
čemer ne bi smeli pozabiti na
solidarnost. Načelo odvisnosti
pokojnine od višine vplačil vse-
kakor terja tudi podaljšanje ob-
računskega obdobja za odmero
pokojnine. Ocenjujejo, da je pre-
dlagani ukrep podaljšanja z 18
na 35 let preveč radikalen. S tem
ukrepom bi, kljub prehodnemu
obdobju, prizadeli predvsem de-
lavce, ki že daljše obdobje preje-
majo minimalno plačo. Bolj spre-
jemljivo naj bi bilo obdobje 25
let, ki prevladuje v Evropski uni-
ji. So pa proti povišanju minimal-
ne in polne starosti za uveljavlja-
nje pravic.
Prav tako so deljena mnenja
o predlaganem sistemu bonu-
sov. Kot je bilo rečeno, bi morali
sprejeti družbeni dogovor o tem,
kakšna delovna doba naj bo v pri-
hodnje sprejemljiva za doseganje
starostne pokojnine. Vsi tisti, ki
končajo višješolski oziroma uni-
verzitetni študij, bodo dosegli 40
let zavarovalne dobe šele pri 65
letih. Invalidsko zavarovanje pa
bo treba zasnovati tako, da bodo
zlasti delavci, ki delajo na težkih
delovnih mestih, lahko uveljavili
pravico do invalidske pokojnine
še pred minimalno starostjo.
Za vzpostavitev novega pokoj-
ninskega sistema, ki naj bi začel
veljati leta 2015, pa v upokojen-
ski organizaciji menijo, da bi mo-
ral dobiti širšo družbeno pod-
poro, zlasti mlajših generacij.
Opozarjajo, da modernizacija po-
kojninskega sistema ne bi smela
slabiti prvega stebra pokojnin-
ske reforme.
Milan Jerše

– 26. november 2009 5
GOSPODARSTVO
ZaposlenedružbeProGalasoseodločilezastavko
Za delavke skrbijo
njihovi otroci!
Podjetje jim dolguje plači za september in oktober, del
regresa za letni dopust ter povračila za potne stroške in
malico – Dela dovolj, denarja pa ni
Nova vrtina po
milijon evrov
Čigave so vrtine in komu rudarske pravice? –
Spravljivejša Nafta Geoterm
Pri izkoriščanju geotermalne energije se nekaj premika,
čeprav ima pri treh ali štirih obstoječih saniranih vrtinah
tudi država enako stališče kot Nafta Geoterm, da je upraviče-
na do odškodnine. Se pa že pojavljajo podjetja, ki imajo inte-
res po izkoriščanju tega vira. Dve ali tri podjetja so si v skladu
z Zakonom o rudarstvu pridobila rudarsko pravico za razi-
skovanje in/ali izkoriščanje geotermanih virov na posame-
znih območjih.
Do te pravice so prišla na javnem razpisu. To delno sprošča dokaj
zategnjen položaj izkoriščanja geotermalnega vira energije. Drži pa,
da se je v primeru dveh vrtin v Renkovcih in Beltincih ministrstvo
oziroma direktorat za energetiko postavil na stran Nafte, saj pravijo,
da se je pri sanaciji vrtin ugotovilo, da so nekatere primerne za izkori-
ščanje geotermalne oz. hidrogeotermalne energije, zato so nekatere
lokalne skupnosti (občini Beltinci in Turnišče) na osnovi podatkov
Nafte Geoterm začele financirati dodatne raziskave, ki niso bile za-
jete v dolgoročnem programu sanacije Nafte Lendava, in s tem omo-
gočile njihovo alternativno uporabo. Ta vlaganja so bila v primerjavi
z vrednostjo vrtin (milijon evrov) relativno majhna, znašala so le dva
do pet odstotkov. Zato je Nafta Geoterm, ki je te vrtine v preteklosti
financirala, zahtevala v primeru prenosa lastništva določeno plači-
lo. Pri tem je treba dodati izjavo poslanca Žerjava, da je okvirna cena
milijon evrov za povsem novo vrtino. Pri renkovski vrtini je Nafta
Geoterm nosilka rudarske pravice in tudi plačnik raziskovalnih in
proizvodnih koncesij za geotermalno energijo in ogljikovodike, če
jo prištevamo med večje uporabnike. Konkretnega odgovora na to,
ali je Nafta Geoterm dejanski nosilec rudarske pravice za omenjene
vrtine, pa nismo dobili. Iz izpisov iz zemljiške knjige izhaja, da vsaj v
dveh primerih od štirih Nafta Geoterm ni formalnopravni zemljiško-
knjižni lastnik teh vrtin. Skratka, če sledimo formalni poti, bi moral
biti predmet pogajanj prenos rudarske pravice in iz tega izhajajoče
plačilo koncesijske dajatve, ki naj bi jo Nafta Geoterm po odgovoru
ministrstva že imela. O lastništvu potemtakem ne more biti govora,
če to ni zavedeno v zemljiških knjigah.
Sicer pa naj bi se odnosi med potencialnimi uporabniki in Nafto
Geoterm zelo spremenili, tako vsaj predstavnik podjetja Paradajz, d.
o. o., ki se je odzval na razmišljanje o uporabi geotermalne energi-
je v prejšnji številki. Pravi takole: »Nafta Geoterm oziroma njen di-
rektor Cveto Žalik je bil namreč ves čas poslovnega procesa, ki traja
še danes, zelo korekten in posloven in nam veliko pomaga pri iska-
nju rešitev ogrevanja rastlinjakov, ki jih želimo postaviti. Že pred več
kot enim letom so nam predlagali tri različice sodelovanja, ki so bile
vse zelo zanimive. Ker takrat Paradajz, d. o. o., še ni imel gradbene-
ga dovoljenja, pogajanj nismo končali in sklenili pogodbe. V vme-
snem času je dobil Paradajz, d. o. o., gradbeno dovoljenje za postavi-
tev omenjenih rastlinjakov, zato smo pred časom obnovili pogajanja
oziroma poslovni odnos z Nafto Geoterm z namenom, da izpeljemo
projekt. Zaenkrat je poslovni odnos še v fazi pogajanj in se odloča-
mo med dvema opcijama – obstoječa vrtina v Renkovcih ali izgradnja
nove. Odločitev o eni izmed različic pa bo sprejeta zgolj na podlagi
energetskih potreb za ogrevanje.«
J. V.
Trideset bi Diano
Zaposleni v družbi Pro Gala so dobili za-
dnjo plačo 16. oktobra, in to za avgust, na
preostale plače še čakajo. Podjetje, ki je spe-
cializirano za usnjeno galanterijo, vso pro-
izvodnjo izvozi, tri četrtine v Veliko Brita-
nijo, drugo v Italijo. Lastnica zatrjuje, da je
dela dovolj, delavcem pa ni pojasnila, zakaj
za svoje delo ne dobijo plačila.
Razjarjeni delavci družbe Pro Gala pravijo, da bodo tokrat vztrajali do konca. Stavkali bodo
do izpolnitve svojih zahtev, do izplačila plač oziroma do uvedbe stečaja. Foto: L. K.
Razmere, v kakršnih se je
pred dvema letoma znašlo
podjetje Dani & Eli iz Žižkov, se
zdaj nadaljujejo tudi v družbi
Pro Gala s sedežem v Črenšov-
cih, proizvodne prostore pa
ima v Odrancih. Direktor in la-
stnik podjetja Dani & Eli je na-
mreč marca lani zaposlenim,
teh je bilo okoli 120, sporočil,
da bo podjetje prenehalo pro-
izvodnjo, vendar so se njegove
napovedi uresničile le delno,
saj je večino zaposlenih pre-
vzela nova družba Pro Gala v
lasti njegove hčerke. Novo pod-
jetje je takrat za določen čas za-
poslilo od 70 do 80 delavcev,
ki so nadaljevali proizvodnjo,
hkrati pa dobili tudi obljubo o
zaposlitvi za nedoločen čas.
Novo podjetje Pro Gala, ki je za-
čelo poslovati 15. aprila lani, se je
že kmalu znašlo v likvidnostnih te-
žavah, prihajalo je do odlogov pri
izplačilu plač, saj so junijsko do-
bili šele v začetku avgusta. Likvi-
dnostne težave se nadaljujejo tudi
zdaj, 45 zaposlenih že dva meseca
ni dobilo plače in drugih prejem-
kov, zato jim je prekipelo. Po ne-
uspelih pogovorih z lastnico in
direktorico podjetja Elizabeto Ko-
lenko Kelenc so že v začetku prej-
šnjega tedna od ponedeljka do sre-
de prekinili delo, ker dogovora z
direktorico tudi v petek niso skle-
nili, so stavko nadaljevali v pone-
deljek in zatrdili, da bodo stavkali
do izpolnitve svojih zahtev. Zahte-
vajo izplačilo plač za september in
oktober, izplačilo neizplačanega
dela regresa ter sredstva za prevoz
na delo in malico.
Razmere so postale nevzdržne,
zatrjujejo razjarjene delavke, ki iz-
delujejo usnjeno galanterijo, dela
imajo dovolj, vendar za pošteno
delo ne dobijo poštenega plači-
ka, razmere so postale nevzdr-
žne, pravijo obupane delavke, ki
bi še bile pripravljene nadaljevati
delo, če bi našle skupen dogovor
z lastnico in direktorico družbe.
Vendar vse kaže, da jim to ne bo
uspelo, zato bodo zahtevali stečaj
družbe, pravi Erika Kerčmar, zu-
nanja sindikalna zaupnica in pred-
sednica stavkovnega odbora. Tako
se bodo delavci lahko prijavili na
zavodu za zaposlovanje, svoje zah-
teve pa naslovili tudi na jamstveni
sklad. Do stečaja mora priti čim
prej, saj se bojijo, da se bodo raz-
mere zavlekle v novo leto, ko bo
večini zaposlenih potekla pogod-
ba o zaposlitvi za določen čas in
ne bodo več upravičeni do povra-
čila terjatev iz jamstvenega sklada.
Podjetje pa dolguje plače in druge
obveznosti tudi delavcem, ki so se
jim že konec februarja in junija iz-
tekle pogodbe o zaposlitvi, zato so
ti že vložili prve tožbe na sodišče.
Direktorica in lastnica podje-
tja je v ponedeljek zjutraj stavka-
jočim delavcem pisno obljubila,
Letos poleti je dobil obnovljen hotel Diana tudi novo zuna-
njo podobo, povezano z »zgodbo žitnih polj«. Foto: B. B. P.
V začetku novembra je
Jože Pipenbaher, lastnik
družbe SVIT iz Rogaške Sla-
tine (znani hoteli te družbe
so Grand hotel, Strossma-
yerjev hotel, Slovenija, Soča,
termalni bazeni in wellness
center in nazadnje obno-
vljen športni hotel) oziroma
lastnik družbe Vates, ki je la-
stnica družbe Svit in tudi ho-
tela Diana v Murski Sobo-
ti, objavil razpis za prosto
delovno mesto direktorja
družbe za turizem in izvaja-
nje projektov Hotel Diana.
Jože Pipenbaher je namreč
kupil hotel Diana v Murski So-
boti 2007. leta. Do sedaj je bil di-
rektor družbe MS Hoteli lastnik,
zdaj pa se je iz poslovnih razlo-
gov odločil, da prepusti vodenje
novemu direktorju, za katerega
se zahteva sedma stopnja izo-
brazbe ekonomsko-komercialne
smeri, pet let delovnih izkušenj,
organizacijske in pogajalske
spretnosti ter aktivno znanje an-
gleškega ali drugega svetovnega
jezika. Po desetih dneh so pre-
jeli skoraj 30 vlog kandidatov.
Kakor je povedal Pipenbaher,
bodo najprej naredili ožji izbor,
po natančni proučitvi in pogo-
vorih pa bodo izbrali ustrezne-
ga kandidata. Vodja hotela še na-
da bo ugodila njihovi zahtevi in
predlagala stečaj, izjav za medije
o tem pa ni želela dajati. Delavci
pravijo, da so siti obljub, ne ver-
jamejo jim več, in če se tudi za-
dnja ne bo uresničila, bodo ubra-
li ustrezne zakonske poti in sami
predlagali stečaj.
Ludvik Kovač
la. Izplačila so bila že ves čas ne-
redna, 18. v mesecu, ko je plačilni
dan, jih ni bilo, dobivali so jih z
zamudo, tudi v več delih. Večina
jih je še vedno zaposlena za dolo-
čen čas, delajo za minimalno pla-
čo, za preživetje pa jih je večina
že porabila vse prihranke. V mar-
sikateri družini morajo za preži-
vetje družine skrbeti celo otroci
s svojimi štipendijami. Položni-
ce namreč prihajajo, grozijo jim
z odklopi elektrike in tožbami za
neporavnane obveznosti, skrat-
prej ostaja Klavdija Grkman Zrim
(ki je bila vodilni kader še v času
združene soboške gostinske in ho-
telske ponudbe pod imenom Zvez-
da - Diana, nato pa sta oba objek-
ta dobila nove lastnike). Po poletni
otvoritvi obnovljenega hotela Di-
ana, bazena, fitnesa in savn se je
po odhodu vodje wellness centra
Marjetke Cafnik nekoliko zapletlo
z odprtjem masažnega in kozme-
tičnega dela. Zaradi težavnega pri-
dobivanja ustreznih kadrov se vse
bolj nagibajo k rešitvi, da bi prosto-
re oddali v najem najboljšemu za-
sebnemu ponudniku kozmetičnih
in fizioterapevtskih storitev.
Ime novega direktorja hotela
bo znano čez nekaj dni.
B. B. P.
Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje,
OS Murska Sobota je trenutno razpisanih več kot
120 prostih delovnih mest. Delodajalci imajo največje
potrebe v gradbeništvu, trgovini in gostinstvu.
Najbolj iskani delavci v tem tednu:
osnovnošolska izobrazba – 66, prodajalec – 7, polagalec keramičnih
oblog – 5, natakar – 4, elektrotehnik – 2, frizer – 2, kozmetik – 2, kuhar – 2.
Iščejo se tudi:
elektromehanik – 1, kemijski tehnik – 1, lesar – 1, prof. matematike in fi-
zike – 1, univ. dipl. inž. arhitekture – 1.
Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnih
prostihdelovnihmestzzahtevanimipogojizazaposlitevlahkonajde-
tenauradihzadelo,vCIPS-ihinnainternetnistraniwww.ess.gov.si.
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
POMURSKO DRUŠTVO
ZA BOJ PROTI RAKU
Murska Sobota,
Ulica arh. Novaka 2 b,
zbira prostovoljne
prispevke občanov
in organizacij na računu
pri Novi Ljubljanski banki:
02340-0019232476.
ZA DAROVANA SREDSTVA
SE ZAHVALJUJEMO!
Vse informacije lahko dobite
po tel.: 031 512 911.

Udeleženci 16. tekmovanja ljubiteljskih kuharjev s strokovno komisijo, zmagovalec Milan
Kardoš stoji v prvi vrsti, četrti z desne. Foto: N. N.
lokalna scena
Ob letošnjem prazniku Ob-
čine Turnišče so slovesno
predali namenu pločnike
na obeh straneh ceste skozi
Renkovce, ob tem pa so ure-
dili tudi ulično razsvetlja-
vo in odvajanje meteornih
voda. Investicija je vredna
640 tisoč evrov, od tega je tre-
tjino prispevala občina. Ce-
ste skozi občinska naselja, ki
so bile poškodovane pri gra-
dnji pomurskega kraka avto-
ceste, bodo začeli sanirati v
prihodnjem letu, več težav pa
Na srednji gostinski šoli v
Celju je sredi novembra pote-
kalo 16. državno tekmovanje
kuharjev amaterjev v organi-
zaciji revije Naša žena, na ka-
terem so sodelovali tudi štirje
Pomurci. Pomerili so se v pri-
pravi golaža, kar je bilo našim
tekmovalcem očitno pisano
na kožo, saj sta dva izmed njih
zasedla prvo in drugo mesto.
Vsi štirje ljubiteljski kuharji iz
Pomurja so sodelavci Zavoda za
zdravstveno varstvo Murska So-
bota, med pripravami na tekmo-
Pridobitve ob občinskem prazniku Turnišča
Po odškodnino na sodišče
Doklernedobijozagotovila,dajimbodopovrnilisredstvazasanacijopoškodovanihhiš,
podpisaindovoljenjazaobratovanjeavtocesteTurniščenebodalo
Občina Kuzma rešuje socialne težave
Vrtec s pelinom
Na zadnji seji so svetniki sprejeli kar nekaj
sklepov, s katerimi bodo pomagali
brezposelnim občanom preživeti čas najhujše
krize in jim zagotoviti samozaposlitev
Proračun je načrtovan v približno enaki višini kot letos,
torej okrog 1, 4 milijona evrov, toda močno so se povečali
odhodki za socialne prispevke in varstvo ter vzgojo otrok.
Čeprav so se vsi skupaj veselili novega oddelka jaslic v vrt-
cu, to pomeni za občino dodatnih 70 tisoč evrov stroškov, ki
jih morajo prišteti k 50 tisoč evrom za druge starostne sku-
pine. V kuzemski občini namreč starši zaradi nizkega stan-
darda plačajo le okrog 25 odstotkov cene vrtca.
Zaradi negotovih gospodarskih razmer so tokrat manj pogumni
pri načrtovanju investicij, vsekakor pa se bodo posvetili predvsem
pripravi projektne dokumentacije (za ureditev pločnikov in kanali-
zacije v vasi Kuzma, ureditev poslovno-turističnega območja okrog
starega zadružnega doma in ureditev kolesarskih stez po vseh va-
seh občine). V prihodnjem letu bodo dokončali začeto delo, torej
bodo končali gradnjo pločnikov in razsvetljave v Doliču, vzdrževali
in urejali ceste in poti, ki so v pristojnosti občine, ter razčistili ne-
jasnosti glede neplačanih obveznosti v višini 30 tisoč evrov za gra-
dnjo vrtca – nekateri izvajalci so namreč končne zneske računov
pretirano zvišali. Za vse, ki so ostali brez zaposlitve, je razveseljiva
novica, da jim bo občina namenila enkratno letno denarno pomoč,
prav tako pa želijo s pripravljenim osnutkom pravilnika o spodbu-
janju podjetništva v občini brezposelne občane spodbuditi, da bi
se samozaposlili, obrtnike pa, da bi povečali obseg dela in število
zaposlenih. V občini imajo tudi šest družin in invalidov, ki jim omo-
gočajo pomoč na domu. Skladno z zakonom so sprejeli tudi sklep o
novi sestavi sveta zavoda vzgoje in izobraževanja, tako da bo v pri-
hodnje v njem 11 članov: pet predstavnikov zaposlenih, trije pred-
stavniki ustanovitelja in trije predstavniki staršev.
B. B. P.
Radenci
čakali
Medvedjeva
V času nogometne vroči-
ce, ko se je Slovenija pome-
rila z Rusijo, so v Zdravili-
šču Radenci gostili več kot
šestdesetčlansko spremlje-
valno ekipo ruskega pred-
sednika Dimitrija Medved-
jeva.
V spremstvu so bili ob var-
nostni službi tudi člani proto-
kolarne službe tako iz predse-
dnikovega kabineta kot tudi
iz veleposlaništva Ruske fede-
racije iz Ljubljane, ki so bili v
stanju pripravljenosti, če bi
se ruski predsednik Dimitrij
Medvedjev odločil prenočiti v
Radencih. Ruski predsednik je
ena najbolj varovanih oseb na
svetu, zato je bil njegov more-
bitni obisk velik zalogaj tudi
za Zdravilišče Radenci. Skupaj
z varnostno in protokolarno
službo so uslužbenci v hote-
lu pripravili tudi predsedniški
apartma, v pripravljenosti pa
so bili tudi hotelski kuharji in
drugo osebje. Spremljevalna
ekipa je ob odhodu izrazila za-
dovoljstvo nad dobro organi-
zacijo ter hitro odzivnostjo in
prilagodljivostjo celotne hotel-
ske ekipe.
J. G.
Ob prazniku Občine Turnišče so predali namenu pločnike skozi naselje Renkovci, priho-
dnje leto pa jih čaka še sanacija cestišča. Foto: Lidija Magdič
se pojavlja pri odškodnini in
popravilu hiš, ki so bile po-
škodovane, ko so se med gra-
dnjo skozi naselja občine va-
lili težki tovornjaki.
Cestišče skozi naselje Renkov-
ci bodo s sredstvi Darsa rekon-
struirali in uredili spomladi, prav
tako je občina sklenila sporazum
za sanacijo ceste skozi Turnišče,
ki je bila poškodovana ob izgra-
dnji avtoceste. Projekte za rekon-
strukcijo že pripravljajo, dela pa
naj ne bi začeli prej kot v drugi
polovici prihodnjega leta. Še prej
mora občina podpisati pogodbo
o sanaciji z Darsom, ki bo dela
financiral. Ob tem bo z lastnimi
sredstvi uredila pločnike skozi
naselje Turnišče, načrtujejo pa
tudi gradnjo krožišča pri Gomili-
ci ter med naseljem Turnišče in
priključkom na avtocesto.
Več težav in nedorečenosti pa
imajo pri sanaciji stavb, ki so bile
poškodovane ob gradnji avtoce-
ste. Zaradi vožnje tovornjakov
so na hišah vidne razpoke, fasa-
de pa so uničene. Čeprav obsta-
ja posnetek prvotnega stanja, pa
SCT, Dars in drugi izvajalci kriv-
do in odgovornost za nastalo ško-
do valijo drug na drugega. Na ob-
čini so že začeli zbirati prijave o
poškodbah na hišah in kaže, da
bodo morali najeti odvetnika, ki
naj bi občanom in posamezni-
kom pomagal, da se jim povrne
nastala škoda na njihovih nepre-
mičninah, je povedal Jožef Ko-
cet, župan Občine Turnišče.
Pred časom so občini že oblju-
bili, da bodo škodo poravnali,
vendar obljub niso izpolnili. »Po-
murski krak avtoceste še nima
dokončnega dovoljenja in dokler
ne bomo dobili zagotovila, da
bodo povrnili sredstva za sanaci-
jo poškodovanih hiš, podpisa in
dovoljenja za obratovanje od Ob-
čine Turnišče ne bodo dobili,« je
odločen župan Kocet.
Pomurec najboljši amaterski kuhar v državi
Zmagovalni golaž s kostanjem
Krizni center za mlade v Len-
davski ulici v Murski Soboti
praznuješestletsvojegadelova-
nja, namenjen pa je otrokom in
mladostnikom iz vsega Pomur-
ja. V tem času so sprejeli več kot
dvesto otrok in mladostnikov
ter njim in njihovim družinam
oziroma skrbnikom pomaga-
li reševati težave. »Zadovoljni
smo, da je naša hiša, kamor se
lahko zatečeš 24 ur na dan, ko
imaš težave, zaživela,« je pove-
dala vodja centra Simona Neu-
virt Bokan. Dodala pa: »Še raje
pabividela,datakehišedružba
sploh ne bi potrebovala.«
Da imamo v Pomurju enega od
osmih slovenskih centrov, je zado-
voljna tudi Nataša Meolic, direkto-
rica Centra za socialno delo Mur-
ska Sobota: »Prizadevamo si, da
pomagamo otrokom, ki so v dru-
žini ogroženi in s starši ne najdejo
vanje pa jim je pomagala stro-
kovnjakinja za zdravo prehrano
Branislava Belović z zavoda, ki je
dobra poznavalka tega tekmova-
nja, saj se ga je od začetka udele-
ževala kot tekmovalka, v zadnjih
letih pa je članica strokovne ko-
misije. »K udeležbi spodbujam
ljudi iz našega okolja, tiste, ki so
pripravljeni kuhati jedi na zdrav
način, torej v skladu z načeli, ki
jih promoviramo s programom
Živimo zdravo. Upoštevanje načel
zdrave prehrane pri pripravi jedi
je tudi eden izmed kriterijev oce-
njevanja, kar mi je v veliko zado-
voljstvo, poleg tega pa strokovna
komisija ocenjuje še recepturo,
potek priprave, izvirnost, videz in
okus jedi,« je povedala Belovićeva.
Njeni sodelavci so si jedi, ki so jih
pripravili na tekmovanju, izbra-
li iz nabora receptov, ki jih imajo
zbrane na zavodu, pred tekmova-
njem pa so jih še sami izpilili in
jim dodali osebno noto.
Tekmovalno komisijo, predse-
dnik katere je bil mednarodno
priznani kuharski mojster in nek-
danji Titov osebni kuhar Jožef
Šest let kriznega centra za mlade
Hiša upanja
skupnega jezika, otrokom, ki imajo
hude težave v odraščanju, in tudi
staršem,kinezmorejovečprivzgo-
ji otrok.« V kriznem centru lahko
ponudijo vso pomoč na enem me-
stu, svetujejo, tudi po telefonu, ali
otroka v hiši tudi namestijo, največ
za tri mesece. Z mladimi dela pet
strokovnih delavcev in javna delav-
ka, ki so jim na voljo 24 ur na dan.
Želijo, da se otrok pri njih poču-
ti sprejet, razumljen, zaželen in da
dobi občutek lastne vrednosti. Pri-
sluhnejo mu, če že takoj ne morejo
rešiti otrokovega problema. Zave-
dajo se, da če želijo pomagati otro-
ku ali mladostniku, morajo delati s
celo družino, da ob pripravljenosti
vseh družinskih članov rešijo teža-
ve. Tako dvesto otrok pomeni tudi
dvesto družin in še veliko več mir-
nih dni in noči, ko niso trepetali
in so lahko mirno spali. Včasih pri
njih otrok prenoči le kakšno noč
ali dve, včasih pa traja tudi tri mese-
ce, da se spet lahko vrne v domače
okolje ali mu poiščejo rejniško dru-
žino. Povedali so tudi, da je sodelo-
vanje z institucijami, kot so centri
za socialno delo, šole, policija, zdra-
vstveni domovi, dobro, žal pa ima-
jo mnogo manj posluha v lokalnih
skupnostih in občinah. Čeprav so
bili otroci, ki so jim pomagali iz sti-
ske, iz vseh pomurskih občin, po
mnenju mnogih županov krizni
center sploh ni potreben.
Oseli, je najbolj prepričal Milan
Kardoš, ki je pripravil golaž z me-
som in kostanjem, h kateremu je
za prilogo postregel še kakavove
rezance z lešniki. Zmagovalec, ki
pravi, da je velik ljubitelj kuhanja
in da tudi doma večkrat poprime
za kuhalnico, si tekmovanja ne
bo zapomnil samo zaradi zmage:
»Zelo sem bil vesel prve nagrade,
saj sem si že nekaj časa želel ta-
kšno posodo, kot sem jo dobil, še
dragocenejši pa so nasveti, ki jih
je z nami delil Jožef Oseli, ki je res
velika kuharska avtoriteta.« Takoj
za Kardošem se je uvrstila Vera
Bezjak z vegetarijanskim golažem
iz čičerke, ki je teknil tudi ljubite-
ljem mesa. Tovrstne zdrave jedi z
veliko zelenjave so za koordina-
torico programa Živimo zdravo
za lokalno skupnost Lipovci po-
stale obvezen del jedilnika: »V za-
dnjem času smo v domači kuhinji
veliko spremenili, uporabljamo
več zelenjave, zelišč, naravnih se-
stavin in bistveno manj ali skoraj
nič umetnih dodatkov ter masti.«
Tudi preostala dva pomurska ude-
leženca tekmovanja sta dokazala,
da je zdravo lahko zelo okusno –
Romeo Horvat - Popo je skuhal
Romeov piščančji golaž, Mirjana
Šooš pa je presenetila z golažem
iz pečice.
P. K.
Krizni center za mlade v Lendavski ulici v Murski Soboti ima
vrata odprta 24 ur dnevno.Foto: A. N. R. R.

– 26. november 2009 7
oglasi

kultura
Mali oder bo spet velik
V soboškem MIKK-u bo to soboto spet tradicionalna revija novih
mladih bendov Mali veliki MIKK-ov oder. Prijavile so se tri skupine,
vse iz Pomurja. Hold Your Horses je glasbeni duo Lucijana Preloga
in Pike Golob, Lametic je skupina, sestavljena iz članov nekdanje
skupine Kashtiga, Bile Eater pa je polovica znanega dueta Hexen-
brutal. Uganite, katera?
Jubilej Glasbene šole Lendava
Pol stoletja v zborniku
Znanstvena
konferenca PAZU-ju
in Mladi za
napredek Pomurja
Festival
za pro-
mocijo
Mladi znajo biti izjemno
ustvarjalni, kreativni in ino-
vativni, kar se kaže na raz-
ličnih področjih tehnične
kulture. In ker uspehi verje-
tnoniso tako atraktivni, kot
so denimo rezultati v športu,
jeprav,daimajofestival,kjer
lahko predstavijo svoje delo,
ki nastane ob pomoči men-
torjev. V ta namen v Murski
Soboti tudi letos pripravlja-
jo festival Mladi za napre-
dek Pomurja, ki je praznik
ustvarjalnosti mladih.
Festival bo 3. in 4. decembra
v hotelu Diana, pripravlja pa ga
Regionalni center Zveze za teh-
nično kulturo Murska Sobota.
Gre za dogodke, ki združujejo
pomurske vrtce, šole in druge
institucije tudi z gospodarstvom
in ki bi lahko v mladih in njiho-
vem delu ter izdelkih prepozna-
lipotencialezaprihodnost,kijih
ta regija še kako potrebuje.
Potencialov in znanj imamo
v tej regiji veliko, to dokazuje
tudi Pomurska akademska znan-
stvena unija (PAZU), ki združu-
je 132 akademikinj in akademi-
kov. Okoli štirideset pa jih bo v
petek, 27. novembra, in soboto,
28. novembra, v hotelu Diana na
7. znanstveni konferenci PAZU-
ja Kako lahko pomursko znanje
pospeši razvoj regije predstavilo
svoja dela, dosežke in spoznanja,
ki bi regiji še kako koristili, če bi
jih znali bolje aplicirati v življe-
nje. Oba dogodka, tako mladih
kot pomurskih znanstvenikov,
želita predstaviti in promovirati
tehnično kulturo in znanje, ki je
širši javnosti premalo znano, za
razvoj in napredek pa nujno po-
trebno. Predstavili so ju dr. Mitja
Slavinec, podpredsednik ZOTK-
e Slovenije in predsednik PAZU,
Iztok Zrinski, predsednik sobo-
ške ZOTK-e, in Darja Kozar Ba-
lek, vodja regionalnega centra
ZOTK-e. A. N. R. R.
Na slovesnosti je nastopil tudi pihalni orkester lendavske glasbene šole. Foto: J. G.
V lendavski gledališki in kon-
certni dvorani so v petek pri-
pravili slavnostni koncert, s ka-
terim so proslavili petdeset let
delovanja Glasbene šole Len-
dava. Na koncertu so nastopi-
li harmonikarski orkester in
pihalni orkester Glasbene šole
Lendava, komorna skupina,
kvartet klarinetov in učenci s
samostojnimi nastopi ob spre-
mljavi mentorjev.
Letos je v šolo vpisanih 241
učencev. Pouk poteka v Lendavi in
dislociranih oddelkih Črenšovci in
Turnišče. Ravnateljica šole Hajnal-
ka Magyar je ob tem povedala, da je
šola ena od manjših glasbenih šol
v slovenskem prostoru, vendar ve-
dnoboljprepoznavnatudivširšem
okolju in onstran naših meja. In-
strumentalni program so v zadnjih
letih dopolnili z razširitvijo godal-
nega oddelka, hkrati pa upajo, da
bodo lahko kmalu med svojo dejav-
nost uvrstili tudi plesni program,
in sicer pouk baleta: »Vsi, zaposle-
ni v šoli in učenci, že nestrpno pri-
čakujemo selitev glasbene šole v
nove prostore, saj smo prepričani,
da bodo boljše prostorske razme-
re še dodatno prispevale k delov-
nemu zagonu, razvoju in uspehu
šole. Glasbena šola je močno vpe-
ta v svoj kraj, saj aktivno sodeluje
s svojim glasbenim programom na
skoraj vseh prireditvah. Prizadeva-
mo si, da je šola otrokom prijazna,
saj je naš glavni namen vzgajati lju-
bitelje glasbe in tudi morebitne po-
klicne glasbenike.«
V petdesetih letih delovanja je
mnogo mladih s pomočjo glasbe-
nih pedagogov soustvarjalo glasbe-
no kulturo in tako bogatilo okolje.
Glasbena šola Lendava je javni glas-
benoizobraževalni zavod, katerega
ustanoviteljica je Občina Lendava,
soustanoviteljica pa Madžarska sa-
moupravaObčineLendava.Učenci
obiskujejo pouk instrumentov: kla-
vir, harmonika, violina, violončelo,
kitara, kljunasta flavta, flavta, klari-
net, saksofon, trobenta in tolkala.
Ob slovesnosti so izdali tudi zbor-
nik, v katerem je predstavljenih
petdeset let glasbene šole, k zbor-
niku pa je priložena zgoščenka z
nastopi učencev glasbene šole.
Jože Gabor
Na gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru
V čas ujeti dnevi
Ljubezen se dela
med rjuhami
Za posebni poetično-vizualni perfor-
mans sta poskrbela pesnika in nekdanja di-
jaka ljutomerske gimnazije Petra Kolman-
čič in Nino Flisar, ki skušata na sodoben
način poezijo približati mladim. Skozi mul-
timedijski literarni performans Noli me
tangere/Hibrid sta predstavila vsak svojo
poezijo, ki se prepleta, njuni poetiki pa na-
govarjata druga drugo.
Petra in Nino sta uveljavljena predstavnika pe-
sniške generacije, oba sta že od nekdaj pisala po-
ezijo na multimedijski način, združevala pesmi z
glasbo, animacijo, videom, Nino celo z gimnasti-
ko. »Poeziji sta nastajali ločeno, ko pa sva ju zdru-
žila v performansu, sva opazila, da najine poeti-
ke nagovarjajo druga drugo in nastaja sinergija,«
pove Petra. Nino pa jo dopolni, da izhajata iz dru-
gačnih poetičnih izhodišč: »Jaz sem bolj druž-
beno kritičen, rahlo angažiran, eksperimentiral
sem s zvokom, Petra pa je bolj klasicistična.« Ta
poezija je erotična, ki jo je treba brati med vrsti-
cami, saj se ljubezen dela med rjuhami, še doda.
V zadnjih dveh letih sta se s tem performan-
som predstavila trideset- ali štiridesetkrat, imata
pa že načrte in ideje za novega, ki bo še bolj gle-
dališki. Pri predstavi so z animacijami, fotografi-
jami, grafikami in glasbo sodelovali še Jože Sla-
ček, Aleš Uratnik, DJ Soma, Metod Sam, Gorazd
Pavčnik, Saša Bezjak in Aleksandra Fekonja.
Foto: A. N. R. R.
Požrtvovalno delo društva za napredek
umetnosti Aquila Lipovci
Dediči Izakove
zamisli
Julija so v Lipovcih postavili doprsni kip Izidorju Horva-
tu - Izaku, po katerem nosi ime likovna kolonija. Prav on je
zaslužen, da se vsako leto v Lipovcih zbirajo likovni ume-
tniki iz Slovenije in tujine. Letos je potekala že sedemnajsta
Mednarodna likovna kolonija Izak Lipovci 2009.
V prostorih beltinske graščine pa si lahko ogledate razstavo ume-
tniških del z omenjene kolonije. Razstavljajo Vlasta Arzenšek Gott-
stein, Cvetka Hojnik, Ilija Kavkaleski, Janko Orač, Anna Katharina
Spelten, Karmen Šnut, Veljko Toman, Franko Vecchiet, Peter Vernik
in Vinko Železnikar. Na otvoritvi pa so poleg mag. Franca Obala, ki
je predstavil dela in avtorje, spregovorili še strokovni vodja razstave
Peter Vernik in Jožica Jakob, predsednica Društva za napredek ume-
tnosti Aquila. To društvo je zaslužno za organizacijo lipovskih likov-
nih kolonij, razstav in drugih družabnih srečanj. Obiskovalci so lah-
ko prisluhnili tudi zvenu cimbal, na katere je zaigral mladi nadarjeni
glasbenik Miha Denša. Razstava, ki vzbuja precejšnje zanimanje tako
domačinov kakor ljudi od drugod, bo odprta do 12. decembra.
Bojan Zadravec
Miklošičevi dnevi, ki jih
pripravljajo na Gimnaziji
Franca Miklošiča Ljutomer,
ohranjajo spomin na enega
največjih jezikoslovcev. Leto-
šnji so naslovljeni Ujetost v
času, od preteklosti k sodob-
nosti, s programom pa želijo
opozarjati na občutljiva in za-
nimiva vprašanja preteklosti
in sedanjosti ter usmerjati v
prihodnost.
V čitalnici gimnazijske knjižni-
ce so pripravili razstavo Litera-
tura v prostoru, ki so jo posveti-
li sodobnim pomurskim piscem,
ukvarjali so se z Miklošičevo de-
diščino in tudi živo slovenščino,
med drugim pa je mag. Vladka
Tucovič predavala o ljudski pe-
smi, pisatelj Vlado Žabot o slo-
venski mitologiji, o vsesloven-
skosti slovenščine pa dr. Hotimir
Tivadar. Ukvarjali pa se tudi z
Estetiko ovinkarjenja in erotiko,
pri tem pa so gostili dr. Alojzijo
Zupan, avtorico Antologije slo-
venske erotične poezije, kamor
je uvrščena tudi Petra Kolman-
čič, ki je skupaj z Ninom Flisar-
jem pripravila mulitimedijski
performans.
Letošnji Miklošičevi dnevi so
bolj sodobni, saj smo pripravili
program, s katerim želimo pove-
zati sodobnega človeka in seda-
nji čas, to so vprašanja, ki se nas
dotaknejo, je povedala Irena Štu-
hec, profesorica slovenščine na
ljutomerski gimnaziji.
Beltinski župan Milan Kerman, v pogovoru z mag. Fran-
cem Obalom, je počaščen, da sta v njegovi občini vsako-
letna kolonija in razstava. Foto: B. Z.
V Spominskem domu Števana Küzmiča v Puconcih so v petek
predstavili ponatis Katekizma, ki ga je Primož Trubar izdal leta
1550. V sodobno knjižno slovenščino so ga prevedli in izdali člani
Združenja Trubarjev forum, ki skrbi za ponatise Trubarjevih del,
prvi je izšel njegov Abecednik. Njihove izdaje pa želijo nagovarjati
najširši krog bralcev, ki jim je Trubarjev jezik težko razumljiv. Novo
izdajo sta predstavila sodelavca foruma dr. Kozma Ahačič in Dra-
go Sukič.
Trubarjev Katekizem je za Slovence izrednega pomena, saj gre za
prvo slovensko knjigo in je pomenila veliko prelomnico v zgodovi-
ni slovenskega jezika, književnosti, teologije in slovenskega naroda
nasploh. Trubar je v njej svoje rojake prvič označil kot Slovence in
utemeljil slovenščino kot knjižni jezik, nas pa kot narod postavil na
duhovni in kulturni zemljevid Evrope. Iz te knjige izhaja tudi naj-
bolj pogosto navajani Trubarjev citat »stati inu obstati«. Ob tej pri-
ložnosti so v spominskem domu odprli tudi fotografsko razstavo
Po Küzmičevih poteh, ki jo je pripravil Klub digitalne vizualnosti
iz Rakičana.
A. N. R. R.
Foto: J. R.
Predstavili Trubarjev Katekizem
Širca za knjige brez DDV-ja
Kulturna ministrica Majda Širca bo v petek v Bruslju na Svetu za izobra-
ževanje, kulturo in mlade predstavila pobudo, kako v državah članicah
EU izboljšati položaj knjig v jezikih z majhnim številom govorcev, kakršen
je slovenski. Predlaga, da bi z uporabo ničelne stopnje davka na dodano
vrednost na knjigo prispevali k jezikovni raznolikosti in izboljšanju dosto-
pnosti knjig. Ta čas pa v Ljubljani poteka 25. slovenski knjižni sejem.
Reminiscence otroške literature
Letos Maček Muri praznuje 25 let. Zgodbo si je zamislil in jo napisal
Kajetan Kovič, ki je otroštvo preživel v Hrastju - Moti. Pesmi je uglasil
Jerko Novak, zapela pa jih je Neca Falk. Maček Muri je s svojo druščino
še vedno eden najbolj priljubljenih slovenskih literarnih junakov. V teh
dneh pa je umrla znana in priljubljena otroška pisateljica Kristina Bren-
kova, med drugim se jo bomo spominjali po zgodbi o deklici Delfini.
Festivalmladihinkonferen-
capomurskihznanstvenikov
stapriložnosti,dasepredsta-
vijoinpovežejokreativnostin
ustvarjalnost,njihovipogledi
innjihoverešitvezaobstoječe
probleme.Pravje,dasežepri
najmlajšihrazvijajoraziskoval-
niduhterželjainpotrebapo
znanju,podrugistranipa,da
izobraževalneinstitucijezna-
jomladimposredovatiznanje
namanjšolskinačin.Zvezaza
tehničnokulturopaspodbuja,
dabiobstoječedomačezna-
njeali»domačopamet«pred-
stavili,panajgrezamladeali
zaznanstvenike,injopovezali
zgospodarstvominrazvojem.
Ravnoto,dabiizkoristilisvoje
potenciale,pajetisto,karnaši
pokrajinimanjka.

– 26. november 2009 9
Z gumpiči se učimo tujih jezikov
Sesalnik
Sesalnik je električni gospodinjski aparat, ki običajno z zrač-
no črpalko v svoj trup potegne prah, umazanijo in smeti. Lah-
ko pa, da posesa tudi kakšen uhan, manjšo igračo ali kaj dru-
gega. Hišni sesalnik je star več kot sto let, njegov predhodnik
pa je metla, ki je sesalnik še do danes ni popolnoma izrinil iz
hiš. Najsodobnejši sesalniki so pravi hišni roboti, ki sami ho-
dijo po stanovanju in sesajo, tudi takrat, ko nas ni doma.
Ampak vse kotičke, preproge in sedežne gar-
niture težko posesajo bolje kot človek.
Gumpiči pravijo, da so to ene bolj nevar-
nih aparatur, saj te kar naenkrat potegne-
jo vase, potem pa po dolgi cevi potuješ
med same smeti in prah.
Prevode besed pripravljajo učitelji
tujih jezikov z Ljudske univerze Mur-
ska Sobota, za esperanto skrbi Jovan
Mirkovič, gumpiče pa ilustrira mag.
Marjan Vaupotič. Izgovorjavi lahko
prisluhnete na Murskem valu v oddaji
Mali radio, ki je na sporedu vsak četr-
tek od 18. do 19. ure.
Angleški jezik: vacuum cleaner (vekjum kliner)
Nemški jezik: der Staubsauger (štaubzauga)
Madžarski jezik: a porszívó (a porszivo)
Španski jezik: ventosa (ventosa)
Italijanski jezik: l`aspirapolvere (l aspirapolvere)
Francoski jezik: l`aspirateur (l aspiratör)
Esperanto: polvosucilo (polvosučilo)
Jaz pa pravim
Danes bomo imeli
medeni zajtrk
Rok Lana
Aljaž in Ines Fotogarfije: A. N. R. R.
V vili Čira čara, kjer do-
muje vrtec v Brezovcih in se
vsak dan zbere več kot šestde-
set otrok, so v petek pripravi-
li prav poseben dan – mede-
ni dan. Začeli so z medenim
zajtrkom, povabili pa so tudi
prave čebelarje in čebelar-
je iz OŠ Puconci. Pogovarjali
so se o medu, kolikokrat mo-
rajo pridne čebelice leteti od
cveta do panja, da zberejo za
žličko medu, kako čebelarji
skrbijo za čebele in kako je
med zdrav in koristen, ter po-
vedali veliko zanimivega.
Rok Škrilec, 5, let: »Med je
v enem takem vrtiljaku in od
tam priteče v lončke, da ga lah-
ko jemo. Nabirajo pa ga čebe-
le. Jaz si ga dam v čaj in ga do-
bim vedno, ko želim. Dober je za
zdravje. Jaz nisem veliko bolan.
Če pa grem k zdravniku, mi tam
vzamejo kri, da pogledajo, ali je
bolna ali ne. Če je bolna, potem
te operirajo. Dobiš zdravila, tisti
beli sirup je meni dober, sirup
Medo pa ni dober. Lahko pa ješ
med, če si bolan.«
Aljaž Žalik, 5 let: »Danes
bomo v vrtcu jedli med in lahko
bomo povedali vse, kar vemo o
medu. Rad imam med in ga več-
krat jem. Čebele poberejo med
in potem čebelar naredi tako, da
steče ven. Mi pa ga pri njem kupi-
mo. Doma ga imamo na polici in
si ga dam v čaj, ko sem bolan. Ta-
krat moram biti doma in ležati in
ne grem v vrtec. Potem me mama
odpelje k zdravniku. Jaz se ne bo-
jim zdravnika in tudi injekcij ne.«
Ines Litrop, 5 let: »Čebelarji
iztočijo med, ki ga naberejo čebe-
le. Meni je najboljše, če jem med
samo z žlico, ne v čaju ali na kru-
hu. Mi imamo med pri Romanu v
Gomilicah, on mi vedno da med,
ko pridemo tja. Roman nima če-
bel, ampak ima samo med. In si ga
včasih nesem domov. Pa tudi v vrt-
cu dobimo med. Če si bolan, greš
k zdravniku, on pa ti da zdravila in
sirup, med pa dobiš doma.«
Lana Kranjčič, 5 let: »Jaz se
veselim, da bomo danes jedli
med. Je sladek in lepljiv. Najrajši
ga imam na kruhu. Čebelice na-
redijo med iz cvetnega prahu, mi
pa ga tudi vedno imamo doma.
Med lahko ješ, ko si bolan, in da
ti ni treba vedno k zdravniku. Če
sem jaz bolna, mi ni lepo samo
ležati, ker mi je dolgčas. Zdravni-
ka se ne bojim, pa tudi injekcije
ne, enkrat so me že pičili v roko.
Ni bilo hudo.«
A. N. R. R.
Kaj si lahko naredim s kosom kruha
Od kar sem stopila v ta svet,
sem drugačna od drugih. Ne mi-
slim,dasemkajveč,oddrugihse
razlikujem po tem, da imam bo-
lezen, ki se imenuje celiakija. To
pomeni, da ne smem jesti hrane,
ki vsebuje moko ali škrob.
Vse se je začelo v vrtcu, vsako
leto je postajalo hujše. Vsak dan
smo imeli za malico kruh, kar je
seveda dobro, v mojem primeru
pa je bilo hudo. Seveda moji star-
ši na začetku niso vedeli, zakaj
gre. Mislili so le, da hitro dobim
črevesno gripo. No, tako sem
večino svojega otroštva prežive-
la doma v postelji ali bolnišnici.
Potem pa so me poslali v bolni-
šnico v Maribor, kjer so mojo kri
poslali v laboratoriju na podrob-
nejšo preiskavo.
Čez en teden so domov pri-
speli dokumenti, v njih pa je
bila opisana moja bolezen ter
kaj to sploh pomeni. Zame je to
pomenilo, da moram spremeni-
ti svoje življenje. Na začetku mi
je bilo vseeno, saj nisem vede-
la, kaj si naredim z enim kosom
kruha. Ker na začetku rezultati
niso bili dobri in se mi je zdrav-
je slabšalo, so mi starši pojasni-
li, da lahko dobim raka, če bom
jedla tisto, česar ne smem. Zdaj
pazim, kaj jem, in drugim razla-
gam, kako je, če imaš alergijo na
moko.
Anamarija Meolic, 7. a,
OŠ Beltinci
Prispevke, komentarje in mnenja pošiljajte po elektronski pošti na naslov nana.rr@vestnik.si
ali po pošti: Vestnik, za stran Barve otroštva, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota.
www.

26. november 2009 –10
kmetijstvo
Aktiv kmečkih žena Radmožanci
Fižol nekoč in danes
Razstava jedi iz fižola in božično-novoletnih
okraskov ter ocenjevanje perecev
V radmožanskem aktivu kmečkih žena in krajevni skupnosti
so že sedmo leto zapored združili moči in pod naslovom Fižol
nekoč in danes pripravili prireditev, ki je pritegnila pozornost
številnih obiskovalcev. V organizaciji Društva za promocijo in
zaščito prekmurskih dobrot je bilo tudi ocenjevanje perecev.
Meddevetimiperecisoštirimpodelilizlata(MargitSzaboinRo-
zalija Feher, obe iz Radmožanec, Marija Žižek iz Lendave in Ma-
rija Vegi iz Žitkovec), štirim srebrna in eni bronasto priznanje.
Da bi opozorili na skorajšnji božično-novoletni čas, je blizu 15 priza-
devnih radmožanskih žena in deklet spletlo na desetine adventnih venč-
kov, Marija Tüške in Marija Szabo, ki imata pletenje iz koruznega ličja
registrirano kot osebno dopolnilno delo na kmetiji, pa sta razstavili na
desetine prikupnih božičnih jaslic, okraske za božično drevo in cekarje.
Že skoraj desetletje je nosilna tema radmožanske prireditve fižol in jedi
iz njega. Marika Feher, kmetijska svetovalka, in predsednica aktiva Mag-
dalena Rudaš pravita, do so ob asistenci strokovne učiteljice kuhanja
Zdenke Tompa iz Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci in Ivan-
ke Donko, upokojene koordinatorice svetovalk za dom, družino in do-
polnilne dejavnosti, jedi iz fižola razdelili na pet tematskih sklopov. Rde-
ča nit vseh je bila, da so lahko stročnice bogata beljakovinska hrana.
Jože Žerdin
V Radmožancih so pripravili razstavo jedi iz fižola, bo-
žično-novoletnih okraskov iz koruznega ličja, adventnih
venčkov ter ocenjevanje perecev. Foto: J. Ž.
Petnajst let Pioneerja pri nas
Pioneer je vodilno svetovno podjetje pri razvoju in dobavi
najboljših kmetijskih rastlin kmetom po vsem svetu. Ob sedem-
desetih drugih državah po svetu si tudi v Sloveniji prizadeva-
jo za naraščanje produktivnosti, donosnosti in razvoja trajno-
stnega kmetijskega sistema.
Nenehno skrbijo tudi za razvoj na področju raziskav in produktov: hi-
bridov koruze, sirka, sončnic, oljne ogrščice, riža, več vrst soje, krmil,
pšenice. Vsako leto izvajajo tudi poskuse na različnih območjih v Slo-
veniji. Poskusi Pioneerja v Sloveniji in po Evropi imajo edini ISO-certifi-
kat za menedžment in njihovo izvajanje. Vsako leto pripravi Pioneer tudi
osrednji dan koruze, ki je letos potekal na kmetiji Branka Klemenčiča v
Novi vasi pri Ptuju, ki so se ga udeležili pridelovalci koruze, strokovne
službeindrugi.PredstavilisonajnovejšehibridekoruzePioneerozimno
oljno ogrščico in druge novosti. Novosti v ponudbi za pridelovalce koru-
ze so nova generacija superiornih hibridov PR38A79 FAO 330, ki pred-
stavlja nov mejnik v proizvodnji, predvsem na račun visokega pridelka
in nizke vlage. V treh letih preizkušanja v različnih razmerah je dosegel
pridelke na ravni poznih hibridov, vendar ob občutno nižji vlagi. Hibrid
PR37K92 FAO 370 je novost v najpomembnejši skupini, kjer ima Pione-
er prevladujoči delež. Odlikujejo ga visoka prilagodljivost in izjemni pri-
delki kakovostnega zrnja in silaže. Edini pravi rani hibrid PR39B29 FAO
180 je v Sloveniji dokazan za naknadne setve, saj so v letu 2008 ob setvi
v juliju dosegli odlične pridelke sveže mase s sušinami nad 40 odstotkov.
Obnovostihprikoruziponujajotudinovostipriozimnioljniogrščici,hi-
bridih sončnic, ponudbi dodatkov za siliranje in drugem.
Kmetija Harijevih iz Gerli-
nec se je v zadnjem času več-
krat znašla v središču medij-
ske pozornosti, saj je prva, ki
se je v Pomurju odločila za na-
kup mlekomata. Vsi, ki si za-
želijo sveže, naravno in pol-
nomastno kravje mleko, ki
prihaja neposredno, brez vsa-
kršne obdelave in dodatkov, iz
kmečkega hleva, ga lahko vsak
dan kupijo na tržnici v Murski
Soboti, kjer mlekomat deluje
že nekaj časa.
Tudi v kmetijstvu, kjer razmere
niso rožnate, je treba vedno razmi-
šljati o novostih, pravi gospodar
Robert, ki je dobil idejo za mleko-
mat pri sosednjih avstrijskih kme-
tih, ki ga imajo postavljenega kar
na domačem dvorišču. Ti so seve-
da enostavnejši in cenejši, saj tudi
predpisi tam niso tako strogi kot
pri nas, nakup in postavitev mle-
komata pa sta bila za Harijeve kar
velik finančni zalogaj. Pridobiti so
morali ustrezna dovoljenja, kupi-
ti mlekomat in avtomat za stekle-
nice, vse to ustrezno zavarovati
pred morebitno škodo, se opremi-
ti z dodatnim hladilnikom in kom-
bijem za prevoz mleka, tako da jih
je vse skupaj stalo krepko čez 50
tisoč evrov. Za to so morali zago-
toviti lastna sredstva, saj nepovra-
tnega denarja za tovrstno naložbo
ni. Odločitve pa ne obžalujejo, saj
pričakujejo, da se bo zanimanje
potrošnikov za sveže kravje mle-
ko še povečalo. Zdaj ga prodajo
povprečno dnevno okoli 80 litrov,
dnevna prodaja precej niha, pov-
praševanje po mleku pa je v tem
času tudi nekoliko manjše, saj sta
Rdeči križ in Karitas precej mleka
razdelila brezplačno. Sveže mleko
iz mlekomata ustreza vsem zahte-
vanim predpisom, je neoporeč-
no in kakovostno, polnijo ga vsak
dan, saj se po 26 urah avtomatsko
ustavi, kakršno koli napako pri
delovanju pa sporoča lastniku po
mobilnem telefonu.
Sicer pa se tradicija kmetova-
nja pri Harijevih ohranja in nada-
ljuje skozi več rodov, kar potrjuje
tudi častitljiva starost stanovanj-
ske hiše, ki stoji že več kot dvesto
let. Kmetija je bila že nekdaj ena
večjih v kraju in se je ukvarjala s
poljedelstvom in govedorejo. Že
pred več kot 35 leti so zgradili nov
Družinsko tradicijo kmetovanja pri Harijevih v Gerlincih nadaljuje mlad gospodar Robert,
ki kmetijo usmerja v rejo krav molznic. V hlevu, kjer je 45 živali, je tudi 20 krav, letno od-
dajo Pomurskim mlekarnam čez sto tisoč litrov mleka, pred kratkim pa so v Murski Soboti
postavili še mlekomat, kjer lahko kupci vsak dan dobijo kakovostno in polnomastno sveže
kravje mleko. Foto: Ludvik Kovač
Obiskali smo družinsko kmetijo Harijevih v Gerlincih
Prvi postavili mlekomat
Večstoletno družinsko tradicijo nadaljuje mlad gospodar Robert – V Pomurske
mlekarne oddajo letno več kot sto tisoč litrov mleka, njihovo sveže kravje
mleko pa je mogoče kupiti tudi pri mlekomatu v Murski Soboti
goveji hlev s 45 stojišči za krave in
pitance, pred desetimi leti pa so
pitance opustili in se preusmeri-
li v rejo krav molznic. Hlev je zdaj
poln, v njem je 20 krav molznic,
preostalo so plemenske telice in
teleta. Telice vzrejajo za obnovo
lastne plemenske črede, nekaj jih
tudi prodajo, prodajajo pa tudi te-
leta za nadaljnje pitanje.
Nadaljujejo tudi prašičerejsko
tradicijo, vendar le s pitanjem be-
konov, ki jih je v hlevu nekaj čez
sto. Nekoč so imeli tudi plemen-
ske svinje in merjasce, vendar so
jih opustili in pujske za nadaljnjo
rejo kupujejo. Zagotavlja jim jih
lenarška kmetijska zadruga, kate-
ri tudi prodajajo bekone. Sodelo-
vanje z zadrugo je dobro, z nekda-
njo zadrugo na Cankovi pa več kot
deset let niso sodelovali, saj po Ro-
bertovem mnenju ta ni imela ena-
kega pristopa do vseh kmetov.
Vse naložbe, tudi gradnjo gove-
jih in prašičjih hlevov, nakup me-
hanizacije in postavitev 450-ku-
bičnega silosa na CO2, so opravili
z lastnimi sredstvi, nakupili pa so
tudi precej zemlje. Zdaj imajo že
čez 30 hektarjev lastnih zemljišč,
skupaj pa obdelujejo več kot 40
hektarjev kmetijskih površin.
Nove je težko dobiti v najem, saj je
v vasi nekaj večjih kmetij, ki jim je
kmetovanje osnovna dejavnost, v
Gerlincih pa med vsemi prekmur-
skimi kraji namolzejo tudi največ
mleka. Harijevi ga oddajo letno Po-
murskim mlekarnam čez sto tisoč
litrov, večjih mlekarskih kmetij pa
je v vasi še nekaj. Pred leti sta bili
na tem območju opravljeni meli-
oracija in zložba zemljišč, vendar
Harijeve še vedno pesti precejšnja
parcelna razdrobljenost, saj je pov-
prečna velikost posamezne parce-
le približno hektar. Nadaljnje zlož-
be zemljišč bi bile nujne, pravi
Robert, vendar bi bilo potrebno
na tem področju več aktivnosti in
tudi bolj bi morali izkoristiti nepo-
vratna evropska in domača sred-
stva, ki so namenjena za zložbe.
Na kmetiji Harijevih, ki jo je Ro-
bert, ki je končal srednjo kmetij-
sko šolo v Rakičanu, kot mlad pre-
vzemnik prevzel od matere pred
petimi leti, vso krmo za živino pri-
delajo doma, sejejo največ koruze
in drugih žit za krmo, ukvarjajo
pa se tudi s semensko pridelavo.
Ideja, da bi v vasi organizirali pri-
delavo semenske koruze za avstrij-
skega kupca, ni uspela, čeprav ta
pridelovalcem čez mejo zagotavlja
primerne prihodke. Kljub nizkim
odkupnim cenam mleka Harije-
vi še naprej vztrajajo pri tovrstni
proizvodnji, saj kratkoročne pre-
usmeritve v mlekarstvu niso mo-
žne. Ko krava enkrat odide iz hle-
va, se vanj običajno več ne vrne, je
prepričan mladi gospodar Robert,
ki je včasih razmišljal celo o širi-
tvi hlevskih zmogljivosti. Za to je
že začel pripravljati ustrezno do-
kumentacijo, vendar je zaradi kri-
znih razmer v kmetijstvu idejo za
nekaj časa »zamrznil«. Če se bodo
razmere izboljšale, bo načrte sku-
šal uresničiti, saj želi družinsko
tradicijo kmetovanja nadaljevati. V
pomoč pri tem sta mu zdaj njego-
va partnerka Blanka in oče, ki je si-
cer upokojen, vendar je poleg pri
vsakem delu, največje upanje pa je
sinček Stašo, ki je še v vrtcu, in Ro-
bert upa, da ga bo nasledil.
Ludvik Kovač
V svetovnem merilu se biot-
ska raznovrstnost neprestano
in vztrajno zmanjšuje in s tem
se za vedno izgublja določen
del naravnih genetskih virov.
Znaten del biotske variabil-
nosti je tudi v obliki domačih
sort kmetijskih rastlin, ki prav
tako počasi in vztrajno izginja-
jo zaradi vse bolj intenzivnega
kmetovanja. Zato si žlahtnite-
lji rastlin prizadevamo, da po-
leg žlahtnjenja novih sort kme-
tijskih rastlin poskrbimo, da
vsaj ta del biotske raznolikosti
ohranimo, saj nam je ta kot »su-
rovina« za končni izdelek, ki
se v žlahtnjenju rastlin izrazi v
obliki nove sorte.
Pri tujeprašnih rastlinah, kot so
pese, koruza, rž ali ajda, kjer v na-
ravi poteka prosta oprašitev med
različnimi rastlinami, sortami ali
bližnjimi polji, obstaja velika ne-
varnost, da se domače sorte oplodi-
jo oz. križajo z drugimi sortami, ki
potem z večkratno nadaljnjo setvi-
jo izgubijo svoje bistvene lastnosti
oz. se sorta izgubi. Čeprav je pri sa-
moprašnicah, kot so pšenica, oves
ali ječmen, možnost tuje oprašitve
z drugimi sortami minimalna, so
z naših polj izginile domače sor-
te tudi teh rastlinskih vrst. Druga
nevarnost, ki bi še bolj pospešila
izginjanje domačih sort iz kmetij-
ske pridelave, je morebiten vnos
gensko spremenjenih rastlin v ne-
posredno kmetijsko pridelavo ter
njihovo medsebojno križanje ob
nezadostni izolaciji. Na to moramo
biti še posebej pozorni pri ekolo-
škem kmetovanju, kjer se setev do-
mačih sort vse bolj uveljavlja. Tu bi
imela poleg kmetovalčeve odbire
semena oz. rastlin na nadaljnjo se-
tev precej vpliva tudi naravna se-
lekcija, ki bi povečevala frekvenco
genov zaradi večje možnosti preži-
vetja (npr. koruza Bt, ki je odpor-
nejša proti koruzni vešči).
Z namenom ohranjanja genske
raznovrstnosti kmetijskih rastlin
so se v svetu in tudi pri nas v dru-
gi polovici prejšnjega stoletja zače-
la intenzivna zbiranja domačih sort
kmetijskih rastlin in shranjevanja v
t. i. »genskih bankah«, kjer se seme
hrani za daljše obdobje. Zaradi tega
so bile v svetu ustanovljene števil-
ne genske banke, ki skrbijo za vzdr-
ževanje in obnavljanje genskega
materiala. Temu smo sledili tudi v
Sloveniji, saj se je zbiranje domačih
sort koruze začelo že v začetku 50.
let prejšnjega stoletja. Takrat so se
k nam začeli širiti tuji hibridi, pred-
vsem ameriške poznejše zobanke.
Ker so v Sloveniji specifične rastne
Domače sorte koruze in drugih poljščinrazmere, so se s stalno odbiro pri-
delovalcev na različnih območjih
izoblikovale genetsko zelo raznoli-
ke populacije. Te so bile v glavnem
sorte koruze s kakovostnim zrnjem
tipa trdink in dobro prilagojene na-
šim rastnim razmeram. Večina tega
materiala se še danes hrani v naši
genski banki koruze na Biotehni-
ški fakulteti v Ljubljani, ki ga po-
stopoma vsako leto obnavljamo z
umetno ročno izolacijo in ročnim
opraševanjem. Skoraj vsa sloven-
ska polja pa so danes, razen nekaj
manjših izjem, zasejana s hibridi
koruze.
Sredstva, ki so od leta 1996 na-
menjena za gensko banko, zadostu-
jejolezanajnujnejševzdrževanjete
banke. Kljub večkratnim prijavam
projektov za zbiranje in evidenti-
ranje še obstoječih domačih sort,
za podporo vzdrževanja in selekci-
je domačih sort pri pridelovalcih,
pa tudi za žlahtnjenje novih sort na
razpise ustreznih ministrstev nam,
vsaj za koruzo, ni uspelo pridobiti
nobenih sredstev. Zato smo se le-
tos vključili v mednarodni projekt
SEEDNet, ki ga z minimalnimi stro-
ški financira Švedska z namenom,
da se zberejo stare domače sorte
koruze in drugih poljščin, pred-
vsem žit, ki so še pri posameznih
pridelovalcih. Vse nabrane sorte
bomo shranili s podatki o pridelo-
valcu in darovalcu vzorca domače
sorte v naši genski banki. Kot vse
genske banke po svetu bomo ime-
li tudi mi v naši genski banki manj-
šo količino semena teh vzorcev na
voljo za mednarodno izmenjavo ali
zainteresirane pridelovalce v Slove-
niji. Z razmnoževanjem v izolaciji
pa bomo ohranili prvotne lastno-
sti teh sort.
Ker je skoraj nemogoče, da bi
sami uspeli najti pridelovalce do-
mačih sort, prosim vse, ki še pri-
delujejo kakršnokoli domačo sorto
koruze ali katero drugo poljščino,
da me o tem obvestijo. Dobrodošla
je informacija tudi o drugih pride-
lovalcih. Najbolje, da informacije
posredujete na naslov: Ludvik Roz-
man, Biotehniška fakulteta, Odde-
lek za agronomijo, Jamnikarjeva
101, 1000 Ljubljana; po elektron-
ski pošti: ludvik.rozman@bf.uni-
lj.si ali po telefonu 01 320 32 58
oz. 031 390 401. Nabrane vzorce
domačih sort bomo shranili v našo
gensko banko koruze. S tem bomo
preprečili nadaljnje izginjanje do-
mačih sort, nabrane sorte bodo
ohranjene prihodnjim rodovom,
na voljo bodo zainteresiranim upo-
rabnikom, hkrati pa nam bodo ra-
bile za nadaljnje žlahtnjenje novih
in boljših sort.
Doc. dr. Ludvik Rozman,
Biotehniška fakulteta,
Oddelek za agronomijo

– 26. november 2009 11
kronika
Pomoč pogoreli lendavski oštariji Kančal
Solidarnost odpira gostilno
Eva Marija Banutai pričakuje, da bo lokal vrata znova odprl še letos –
Prispevek tudi k obnovi starega mestnega jedra
Lendavska gostilna Kančal naj bi vrata znova odprla še pred novim letom. Foto: A. B.
»Človeku v nesreči mora-
mo pomagati. V tem sodob-
nem času vse prevečkrat po-
zabljamo na solidarnost,« o
razlogih, zakaj so se odločili
pomagati Evi Mariji Banutai,
ki so ji zadnji oktobrski petek
ognjeni zublji dodobra uniči-
li gostilno Kančal, govori Ni-
kola Gerič iz Civilne iniciati-
ve za Lendavo.
Lastnica gostilne ne ve, zakaj
je gorelo: »Policisti mi še niče-
sar niso sporočili.« Dejala je, da
so bili v gostilni gostje, ko je za-
gorelo, vendar so se vsi pravoča-
sno umaknili na varno. Posledice
požara so začeli takoj odpravlja-
ti. »Moram pohvaliti gasilce, prav
tako se je izkazala tudi Zavaroval-
nica Maribor.« Banutaijeva priča-
kuje, da bo gostilna še pred kon-
cem leta znova odprta za goste.
Po prvih ocenah je bilo v požaru
za najmanj 50.000 evrov škode,
vendar naj bi bila škoda še višja.
Z ognjenimi zublji se je spopa-
dlo 39 gasilcev iz prostovoljnih
gasilskih društev Lendava, Ga-
berje, Kapca in Dolina ter poklic-
ne gasilske enote Nafte Lendava.
Ti so morali predvsem paziti, da
se požar ni razširil na sosednje
zgradbe. Obnova najstarejše go-
stilne mora potekati v skladu z
zahtevami spomeniškega var-
stva. »Vsak dan sem ob sedmih na
gradbišču,« je pristavila sogovor-
nica. Dodaja, da sedaj vse priha-
ja za njo: »Imam zvezane roke. Pr-
vič v 20 letih, odkar sem prevzela
gostilno od staršev, sem zvečer
doma in ne v gostilni.« Civilna ini-
ciativa za Lendavo je pri lendavski
organizaciji Rdečega križa odprla
račun, na katerem zbirajo denar
za pogorelo gostilno. Številka ra-
čuna je 0312 4100 0922 524 s pri-
pisom »Za Kančal«. Gerič še pravi,
da z akcijo zbiranja pomoči želijo
prispevati tudi k obnovi starega
mestnega jedra. Žal pa so svoje že
pristavili zlobni jeziki.
Andrej Bedek
Dvajset let slovenske
policijske akcije Sever
Preprečili
miting
resnice
Alojz Flisar je vodil pomursko
posebno enoto policije pred in
med osamosvojitvijo
Alojz Flisar je 1. decembra 1989 poveljeval pomurski posebni
enoti, ki je postavila blokado v Krakovskem gozdu na prome-
tnici Ljubljana–Zagreb, da bi preprečila prihod ljudi na miting
resnice. »Akcija Sever je bila dobra izkušnja za naše delovanje v
letu 1990 in med osamosvojitveno vojno,« je prepričan Flisar.
Sogovornik je prekaljen policijski maček: že leta 1981 je poveljeval
posebnim enotam slovenske policije na Kosovu. Leta 1989, ko so se že
začele kazati napetosti med nekdanjo Jugoslavijo in njeno republiko
Slovenijo, je takratni politični vrh 1. decembra prepovedal, da bi se v
Ljubljani zbrali somišljeniki na zborovanju Združenja za vrnitev Srbov
in Črnogorcev na Kosovo. Sto štirideset pripadnikov tedanje pomurske
posebne policijske enote je dobilo, enako tudi druge tovrstne slovenske
enote, nalogo preprečiti morebiten prihod »mitingašev«. »Sto nas je z
dvema avtobusoma in s policijskimi vozili že 29. novembra odšlo v Kr-
ško. Ljudje so nas na poti pozdravljali in nam metali cvetje. Ponosni smo
bili, da smo policisti,« se spominja poveljnik. Preostalih štirideset je na-
loge opravljalo v Pomurju. »V bistvu smo že takrat vzpostavili nekakšen
lasten nadzor na meji. Ne le na meji z Avstrijo, Italijo in Madžarsko, am-
pak tudi na južni meji. Del enote, ki je ostal v Pomurju, je tako blokiral
ceste, kjer so sedaj mejni prehodi s Hrvaško.« Po opravljeni dolžnosti
– zborovanja se je udeležila le peščica ljudi, množičnega prihoda iz Sr-
bije pa ni bilo – se je enota z zadovoljstvom vrnila domov. »Vedeli smo,
da to ni bila naša zadnja akcija.« V junijskih in julijskih dneh leta 1991 je
potem enota svojo vlogo odigrala vrhunsko. Skupaj z rednimi in rezerv-
nimi policisti ter Teritorialno obrambo je pokrajino ob reki Muri ubra-
nila pred agresijo jugoslovanskih sil. Najhuje je bilo v Gornji Radgoni.
»Drug za drugega bi dali roko v ogenj, zato smo zmagali, čeprav nam je
nasproti stal močnejši nasprotnik. To je bil naš dolg do države,« je skle-
nil nekdanji policist Flisar.
Andrej Bedek
Alojz Flisar je povedal, da so bili pripravljeni žrtvovati svo-
ja življenja.Foto: Nataša Juhnov
Očitek prirejanja nogometnih rezultatov
tudi prvoligaškemu klubu iz Lendave
Nogometaš Nafte na
Ptuju prodal tekmo?
Pravosodni organi iz Nemčije preiskujejo tekmo med Dravo in Nafto, v
kateri so Ptujčani zmagali prvič po sedmih mesecih – Mirko Horvat:
»Odgovorne bomo kaznovali« – Na plemenito igro z žogo je padel dvom
Direktor lendavskih nogometašev Marjan Dominko in klubski predsednik Mirko Horvat bo-
sta morala ukrepati, če se bodo potrdili sumi o prirejanju rezultatov. Foto: Nataša Juhnov
Na spletnem por-
talu Pomurje.si si
lahko ogledate pov-
zetek srečanja med
Dravo in Nafto in
tudi izjavo trener-
ja Damirja Roba po
končani tekmi.
Klobčič se je začel razple-
tati. To, o čemer smo pisali v
46. številki Vestnika, ko smo
poročali, da so menda v do-
mnevno prirejanje rezulta-
tov nogometnih prvoligaških
tekem vpleteni tudi Pomurci,
je dobilo potrditev v infor-
maciji nemškega tožilstva in
televizije ARD. Čeprav smo
bili po objavi deležni kritik
in tudi groženj ter zasmeho-
vanja, da gre za našo bujno
domišljijo, vse kaže, da s pi-
sanjem nismo zgrešili.
Nemško državno tožilstvo je
sporočilo, da že od začetka leta
preiskuje prirejanje rezultatov
nogometnih srečanj v Evropi.
Skupaj z Uefo je sprožilo preiska-
vo o 200 tekmah, na katerih naj
bi na izid vplivali stavniški golju-
fi. Spornih naj bilo tudi sedem
tekem v prvi slovenski ligi. Te-
levizija ARD je tako poročala, da
je na seznamu tekem, kjer naj bi
se priredil izid, tudi tekma med
ptujsko Dravo in Nafto iz Len-
dave. Tekma je bila odigrana 11.
aprila letos; Drava je zmagala s 4
: 1. Moštvo s Ptuja je bilo tedaj za-
dnje na razpredelnici, Nafta pa
je imela pred njim 15 točk pred-
nosti. Ptujčani so se tako veseli-
li prve zmage v spomladanskem
delu oziroma sploh prve zmage
po 24. septembru 2008. Kot je še
poročala ARD, je odvetnik enega
od osumljenih v novem stavnem
nogometnem škandalu povedal,
da je na tekmi med Dravo in Naf-
to nekdo od igralcev prejel 5000
evrov za sodelovanje pri prireja-
nju rezultata. Izid polčasa je bil 1
: 1, na začetku nadaljevanja v 52.
minuti pa so domačini povedli,
ko je dal zadetek v lastno mrežo
lendavski branilec Damjan Ošlaj.
Sicer so tudi Ptujčani – Marko
Drevenšek – dosegli avtogol.
Preiskovalce čaka težka naloga.
Prirejanje rezultatov tekem je na-
mreč mogoče dokazovati le s pri-
čami, ki bi bile pripravljene spre-
govoriti.
Čeprav je Mirko Horvat, prvi
mož lendavskih nogometašev,
najprej napovedal, da uradnega
stališča v zvezi s prirejanjem re-
zultatov v klubu ne bodo zavzeli,
so se v torek vseeno odzvali. »Če
bo ugotovljeno, da je kdo izmed
igralcev kluba sodeloval pri tem
nedovoljenem dejanju, bo vod-
stvo naredilo primerne poteze,«
je dejal klubski predsednik. Ka-
kšna bo kazen, bodo odločili, ko
in če bo dokazana krivda, je še
povedal Horvat. Dodal je, da vsa-
kršno nešportno vedenje na no-
gometnem igrišču in izven sank-
cionirajo, zato tudi omenjene
sume najstrožje obsojajo. »Zahte-
val sem kazni za igralce, vendar
je bil trener Damir Rob proti. Vi-
delo se je, da ekipa ni dovolj pri-
pravljena,« pa Horvat odgovarja
na vprašanje, ali ni malo nena-
vadno, da je po odličnem jesen-
skem delu in tudi zimskem pri-
pravljanjem obdobju spomladi
potem sledil tak padec. Rob izjav
zaenkrat ne daje. Takoj po tekmi
na Ptuju, kjer so tudi lendavski
navijači zahtevali odgovore, pa je
med drugim dejal, da se morajo
nekateri igralci, ki nosijo Naftin
dres, pošteno zamisliti. Ena od
tekem Nafte se je sicer že pred
tem znašla pod policijskim drob-
nogledom. Soboški kriminalisti
so namreč zaradi domnevnega
izsiljevanja preiskovali tekmo z
ljubljanskim Interblockom. Tek-
ma je bila odigrana septembra
2008 v Ljubljani, domačini pa so
zmagali s 3 : 1. Kriminalisti so za-
devo končali s poročilom, saj po
besedah tukajšnjega policijske-
ga tiskovnega predstavnika Jože-
fa Prše niso »bili ugotovljeni ele-
menti kaznivega dejanja«.
Po zadnjih neuradnih podat-
kih naj bi bila sumljiva še tekma
13. kroga letošnjega prvenstva,
ko je Nafta slavila na Ptuju z 2 : 1,
na srečanju pa so bili podeljeni
tudi trije rdeči kartoni.
Andrej Bedek

E vestnik.200948

Recommended

Recommended

More Related Content

Featured

Featured (20)

E vestnik.200948