Socialno podjetništvo ključno orodje EU agende 2020 za socialne inovacije Čeprav že desetletja prisotno, socialno podjetništvo sedaj postaja pomemben sestavni del socialno-ekonomskega razvojnega modela EU Njegova ključna “dodana vrednost” je v njegovi sposobnosti spodbujanja hkratne globoke družbene transformacije , s tem ko uporablja podjetniška orodja za zasledovanje socialnih ciljev! Ključni dejavnik njegove uspešnosti je razvoj socialnega kapitala skozi povezovanje, sodelovanje in solidarnost!

1. POSVET DANES ZA JUTRI - MEDGENERACIJSKE
SKUPNOSTI KOT RAZVOJNA PRILOŢNOST
SOCIALNO PODJETNIŠTVO PRILOŢNOST
ZA RAZVOJ MEDGENERACIJSKIH
SKUPNOSTI
Mag Zdenka M. Kovač
Predsednica strokovnega sveta Slovenskega
Foruma socialnega podjetništva
Ljubljana, 6. november 2011

2. KRIZA JE POSLEDICA NEUSTREZNO
MOTIVIRANIH RAZVOJNIH POLITIK!
 “Kriza je posledica razvojnih politik in sistemov, ki so
kapital in profit postavile nad človeka in naravo, v
prepričanju, da je profit edini motiv razvoja! V
prepričanju da je človek zgolj “homo materialiasticus”,
kot da ne bi imel tudi drugih motivov za svoje delovanje
in obstoj, kot so napr. duhovnost, sodelovanje,
sočutnost !”
Muhamad Yunus, Nobelov nagrajenec za mir
v knjigi “Nasproti novemu kapitalizmu- socialno podjetništvo za
svet brez revščine”

3. GLOBALNA KRIZA - PRILOŽNOST ZA
SPREMEMBE V EU
Evropske družbe se soočajo z globoko ekonomsko in
družbeno transformacijo,
od zunaj povzročeno z ekonomsko globalizacijo in
klimatskimi spremembami, in
notranje povzročeno z demografskimi trendi in krizo
socialne države!

4. POTREBNE SO SOCIALNE (DRUŽBENE)
INOVACIJE
Več kot očitno postaja, da trenutno prevladujoči modeli
ekonomskega in socialnega razvoja potrebujejo
inovacije, da obstoječa orodja niso dovolj za vzdržen
razvoj!
Več kot stoletna tradicija zadružništva in družb ki temeljijo
na vzajemnosti, zaradi njihove odpornosti na krizo
postaja vse bolj prepoznana možnost za poslovno in
družbeno inoviranje s ciljem združevanja humanosti in
ekonomije!

5. SOCIALNO PODJETNIŠTVO KLJUČNO ORODJE EU
AGENDE 2020 ZA SOCIALNE INOVACIJE
 Čeprav že desetletja prisotno, socialno podjetništvo
sedaj postaja pomemben sestavni del socialno-
ekonomskega razvojnega modela EU
 Njegova ključna “dodana vrednost” je v njegovi
sposobnosti spodbujanja hkratne globoke družbene
transformacije , s tem ko uporablja podjetniška orodja za
zasledovanje socialnih ciljev!
 Ključni dejavnik njegove uspešnosti je razvoj socialnega
kapitala skozi povezovanje, sodelovanje in solidarnost!

6. NAJPOGOSTEJŠE POJAVNE OBLIKE
 Zadruge ( kmetijske, delavske, storitvene
potrošniške,delavske, finančne, stanovanjske ….)
 društva,
 ustanove,
 vzajemne družbe in skladi,
 socialna podjetja,
 etične/skupnostne banke,
 socialno-investicijski skladi

7. KAM UMESTITI SOCIALNO
EKONOMIJO?
 Vrsta organizacij med tradicionalnim
zasebnim sektorjem in javnim sektorjem
Socialna
podjetja
Profitno
Dobrodelne Društva Druţbeno Zasebni sektor
Javni sektor Fundacije Zadruge
ustanove odgovorna
podjetja
Glavni motiv
POSLANSTVO Glavni motiv
Socialna ekonomija DOBIČEK
SOPRAVLJANJE
UPRAVLJANJE
DELEŢNIKOV DELNIČARJEV
DOBIČEK SE REINVESTIRA DOBIČEK SE DELI

8. SOCIALNA EKONOMIJA/PODJETNIŠTVO V EU
 V EU prispeva 10% GDP in okoli 11 milijonov delovnih
mest.
 Samo v VB 62.000 podjetij in organizacij socialne
ekonomije prispeva 27 milijard EUR k skupnemu
družbenemu proizvodu!
 Pojavlja se v vseh gospodarskih sektorjih
 (Primeri: Mondragon, St.Patrignano, Divine chocolate)

9. SOCIALNO PODJETNIŠTVO V SLOVENIJI
•V Sloveniji sicer fragmentarno obstajajo vse oblike
socialnega podjetništva, vendar izrazito zaostajamo za
poprečjem EU
•Obstaja ocena, da prispeva 2-3% k BDP in enako k delovnim
mestom
•Do nedavna ta sektor ni bil prepoznam kot pomemben za
socio - ekonomski razvoj države,
•Ni bil upravičen do državnih pomoči na razpisih
gospodarskega značaja !

10. SEKTOR SOCIALNE EKONOMIJE V SLOVENIJI
 Po nekaterih ocenah naj bi v Sloveniji delovalo v
sektorju, sicer nejasno definirane družbene ekonomije,
okoli:
 20 tisoč različnih društev,
 250 ustanov
 250 zasebnih zavodov, ki so se opredelili kot neprofitna
razvojna podjetja.
 150 invalidskih podjetij in
 nekaj deset bolj ali manj uspešno delujočih zadrug.
 Iz preteklega obdobja se je nadalje ohranilo veliko
število kmetijskih in obrtnih zadrug, ki v zadnjem času
dobivajo nov razvojni zagon.

11. ZAKON O SOCIALNEM PODJETNIŠTVU
– PRELOMNICA?
 Kljub 20 let zamude pomeni premik v ponovni promociji
sodelovalnega poslovnega modela, ki ga motivira
POSLANSTVO in deluje po principu VREDNOT, kot
enakopraven poslovni model profitno motiviranemu
poslovnemu modelu
 V pripravi ZAKON O SOCIALNIH IN DELAVSKIH ZADRUGAH,
kot nova iniciativa poslancev
 Socialno podjetništvo končno postaja tema tudi za medije
 Ob podpori ESS poteka 24 pilotnih projektov razvoja
socialno integracijskih podjetij

12. ZAKON O SOCIALNEM PODJETNIŠTVU
 Socialno podjetništvo opredeli kot trajno opravljanje
gospodarske dejavnosti pod posebnimi pogoji
poslovanja in zaposlovanja pretežno na trgu, dejavnosti
s posebnim poslanstvom in posebnim poslanstvom
krepitve družbene povezanosti, solidarnosti ter
krepitve inovacijske sposobnosti družbe
 Uvaja odprt model ki dopušča vse pravne forme:
društva, zasebne zavode,ustanove, kooperative in
družbe z omejeno odgovornostjo

13. ZAKON UVAJA 2 TIPA SOCIALNIH PODJETIJ
 A- socialna podjetja, ki zadovoljujejo splošno socialno
ali okoljsko dobro skozi specifične proizvode in storitve-
zakon definira sektorje delovanja!
 B- socialna podjetja, katerih primarni cilj je socialna in
delovna integracija ter razvoj veščin ranljivih skupin
prebivalstva – status in posebne vrste pomoči pridobijo
če imajo najmanj 40% zaposlenih iz teh vrst
OBE OBLIKI MORATA DELOVATI NA TRGU PO VSEH
TRŽNIH PRINCIPIH IN TEMELJITI NA SODELOVALNEM
POSLOVNEM MODELU!

14. DOLOČA KLJUČNE PRINCIPE SOCIALNEGA
PODJETNIŠTVA:
 Zasebna iniciativa in lastništvo
 soupravljanje po principu 1 deležnik 1 glas (
neodvisno od vloženega finančnega kapitala)
 Zasleduje socialne in/ali okoljske cilje
 Re-investira dobičke za nadaljnji razvoj podjetja
 Temelji na kombinaciji dela zaposlenih in volonterjev
(slednje ni obvezno)
 Notranja solidarnost med delavci ter zunanja z
deležniki v okolju

15. RAZVOJNI CILJI ZAKONA (1)
 v inovativni obogatitvi tradicionalnih javnih storitev
(napr. na področju varstva okolja, lokalne samooskrbe,
dediščine, otroškega varstva, izobraževanja, turizma...)
 nevladnemu sektorju omogočiti potrebno (specifično)
podjetno naravnanost,
 Omogočiti opravljanje gospodarskih dejavnosti na
specifičen način, to je ob vključevanju prostovoljnega
dela, ter vključevanju deležnikov v sistem so-upravljanja
podjetij
 zagotavljanje socialnega vključevanja izključenih skupin
in njihova ponovna integracija na trg dela,

16. RAZVOJNI CILJI ZAKONA (2)
 preusmerjanje javnih sredstev iz pasivnih oblik pomoči v
socialne investicije in socialne inovacije
 zmanjševanje dela na črno in sive ekonomije
 ohranjanje delovnih mest v delovno intenzivnih panogah skozi
razvoj delavskih kooperativ in drugih oblik delovanja
 razvoj etičnega bančništva in drugih finančnih storitev (
ponovna oživitev različnih vzajemnih hranilnic in kooperativnih
bank)
 povečanje družbene povezanosti povezovanje ljudi in
priložnosti, zagotavljanje inovativnih rešitev za probleme
območij, ki zaostajajo v razvoju,
 dvig stopnje zaposlenosti ranljivih ciljnih skupin,
 razvijati družbo vključenosti in aktivno državljanstvo ter krepiti
socialni kapital lokalnih okolij,.

17. ZAPOSLOVANJE PROSTOVOLJCEV
 Zakon omogoča zaposlovanje prostovoljcev za
opravljanje redne dejavnosti, vendar morajo biti
delovna mesta na katerih se bo zaposlovalo
prostovoljce opredeljena v temeljnem
organizacijskem aktu in v letnih načrtih dela.

18. PRILOŽNOSTI
 Prestrukturiranje delovno intenzivnih panog in
ohranjanje zdravih jeder skozi kooperativni poslovni
model (lastništvo delavcev in tujih delavskih
kooperativ)
 izboljševanje procesov socialnega vključevanja in
drugih socialnih storitev s pomočjo uvajanja socialno-
tržnih pristopov, ki bodo nadomestili drage in rigidne
javne storitve
 iskanje novih ekonomsko bolj učinkovitih, a hkrati
človeku bolj prijaznih poti socialne integracije,
osebnostne in poklicne rasti, upravljanja z zdravjem,
upravljanja z okoljem, kulturno dediščino in drugimi
mejnimi področji med ekonomskim in socialnim
razvojem.

19. PRILOŽNOSTI
 Razvoj socialnega turizma ( turističnih produktov za
skupine s posebnimi potrebami)
 Razvoj lokalnih samo-oskrbnih skupnosti z zdravo
prehrano
 Razvoj novih eko-storitev (npr. centri nove uporabe),
oz drugih oblik zelene ekonomije
 Razvoj medgeneracijskih skupnosti kot socialno
povezanih in trajnostno naravnanih zadrug
 Razvoj novih socialno in etično naravnanih finančnih
storitev, tudi s pomočjo evropskih strukturnih skladov,
 Razvoj novih poslovnih kompetenc ( ekonomsko-socialnih)

20. NEVARNOSTI
 Vlada še vedno ne razume v celoti pomena razvoja tega
področja, kljub mnogim opozorilom EU in OECD
 Zakon je zaradi mnogih nasprotovanj ostal v nekaterih
določbah nedorečen kar bo resna ovira pri njegovem
uresničevanju
 Socialno podjetništvo zahteva visoko stopnjo zaupanja in
družbene povezanosti ter poslovne morale, ki pa so
trenutno v Sloveniji na dnu!
 ALI SMO ŠE SPOSOBNI VREDNOTE INDIVIDUALIZMA,
TEKMOVALNOSTI ZAMENJATI ZA SODELOVANJE IN
PODJETNIŠKO USTVARJALNOST S HUMANIMI CILJI????

21. SOCIALNO PODJETNIŠTVO KOT PRILOŽNOST ZA
RAZVOJ MEDGENERACIJSKIH SKUPNOSTI
 sodelovalni poslovni model omogoča aktivno povezovanje
različnih generacij pri definiranju trajnostno naravnanih skupnih
ciljev in vrednot po katerih jih bodo uresničevali
 omogoča uporabo in aktiviranje obstoječih lastnih virov za
uresničevanje zastavljenih ciljev v okviru skupnosti!
 za zagotavljanje storitev lahko kombinira plačano in volontersko
delo
 Za vlado lahko podpora razvoju medgeneracijskih skupnosti
predstavlja temeljno obliko inovacije, ki bo povečala družbeno
povezanost in dolgoročno znižala pritisk na javne finance –
 ZATO MORA ZAGONSKO POMOČ MK NAČRTOVATI KOT SOCIALNO
INVESTICUO NE KOT STROŠEK PRORAČUNA!!!

22. MEDGENERACIJSKA SKUPNOST KOT
SAMO-OSKRBNA SKUPNOST
 Kot zadruga lahko zagotavlja bivanje po meri za starejše in mlajše
generacije, po načelu partnerskega sodelovanja ter principih pravične
trgovine lahko zagotovi samooskrbo s hrano in različnimi storitvami
po dostopnejših cenah , kot bi si jih posameznik,
 S kombiniranjem socialno integracijskih zaposlitev, prostovoljstvom in
v partnerstvu z javnim in zasebnim sektorjem, lahko razvije vse
potrebne socialne in zdravstvene storitve po meri članov.
 Gradi lahko strateško partnerstvo z vladnimi, nevladnimi in drugimi
organizacijami, občinami ter gospodarstvom na območju delovanja s
ciljem zagotavljanja samooskrbe in ustvarjanju novih zelenih delovnih
mest
 Sam način delovanja medgeneracijske skupnosti kot zadruge lahko
predstavlja inovativen pristop za rast in razvoj ter izboljšano socialno
vključenost vseh vključenih v zadrugo

23.  MOŽNOSTI RAZVOJA SO OMEJENE SAMO Z
NAŠIMI VREDNOTAMI IN PRIPRAVLJENOSTJO
NA SODELOVANJE!
 HVALA ZA POSLUŠANJE!