41. Zefir, Hlorida in Flora Flora Hlorida Zefir Zefir (topli veter) z dotikom oplaja Hlorido (skromno nimfo zime) in jo z dotikom spremeni v Floro (boginjo večne pomladi. Metamorfozo vidimo že na Hloridi, - iz ust ji rastejo cvetovi. Ta del slike prestavlja simbolično rojstvo in mladost. ( rojstvo duše in prve spremembe le te na zemlji).
42. Venera Venera je bila v rimski mitologiji boginja lepote in ljubezni. Prvotno je veljala za boginjo plodnosti, zaščitnico vrtov in vinogradov. Bila je Jupitrova hči in Vulkanova žena. V grški mitologiji ji, ustreza Afrodita. Njen sin Enej je bil legendarni ustanovitelj antičnega Rima, zato so se Rimljani imeli za njene potomce. Verjeli so tudi, da Venera lahko pripomore k večji plodnosti ljudi. V tem delu je predstavljena kot vladarica vrta. Postavljena je na sredino.
43. Amor Amor (latinsko ljubezen ; tudi Kupid ) je v rimski mitologijio bog ljubezni. Upodablja se kot mladenič, tudi otrok s krili. Ima lok in puščice, s katerimi naj bi streljal na ljudi. Kogar zadene puščica, se takoj zaljubi. Amorjev grški sodobnik je Eros. V tem delu ga najdemo nad Venrinio glavo, med strelanjem v Čistost. Znak za to oz. privoljenje mu daje Venera sama.
44.
45.
46. Rajski vrt Na splošno rajski vrt predstavljajo različne rože. Poudariti je treba pomaranče, saj na istem drevesu najdemo cvetove in zrele sadeže. Najverjetneje so imeli povezavo tudi z Medičejci – Medica mala (jabolko zdravja). Latinsko ime je podobno imenu naročnikov slike. Enako velja tudi za lovor, ki ga najdemo na skrajnem desnem koncu slike, saj je njegovo latinsko ime Larentius podobno imenu naročnika Lorenza di Pierfancesca de Medici.
76. Michelangelo: Prizori in osebe iz Stare Zaveze- Geneze - poslikava stropa 1508-1512; Zadnja sodba – poslikava oltarne stene;1536-1541, Sikstinska kapela, Rim