2. Energetski koncept Slovenije (EKS)
V EZ-1 predvidena priprava EPS vsakih 10 let:
osnutek načrtovan v 2014.
Cilji energetske politike:
• zanesljivost oskrbe z energijo in
z energetskimi storitvami
• konkurenčnost družbe,
gospodarstva in oskrbe z energijo
ter energetskimi storitvami
• okoljska trajnost in boj proti
podnebnim spremembam
• socialna kohezivnost
• nediskriminatornost, preglednost.
ZANESLJIVOST
KONKURENČNOST
OKOLJE
SOCIALNA
KOHEZIVNOST
3. Prednostna področja
energetske politike
• učinkovita raba energije (URE)
• stroškovno učinkovito izkoriščanje obnovljivih
virov energije (OVE) – prenova podporne sheme
• razvoj omrežij za distribucijo električne energije z
uvajanjem aktivnih omrežij
Zaradi koristi, obveznosti in
priložnosti za nov zagon
gospodarstva
4. Cilji Slovenije v letu 2020
Zmanjšanje emisij
toplogrednih
plinov (non ETS)
Izboljšanje
energetske
učinkovitosti
Delež
obnovljivih
virov en.
100%
+25%
+4%
-20%
6. Raba električne energije bo naraščala
Predlog NEP
8
10
12
14
16
18
1980 1990 2000 2010 2020 2030 2040
Končnarabaelektričneenergije[TWh/a]
Leto
Predlog NEP
Referenčna strategija
Brez novih politik in
ukrepov
Statistika
Vir: IJS-CEU
7. Akcijski načrt za OVE
[%] 2005
2009
relizacija
2010
realizacija
2011
realizacija
2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020
projekcije AN OVE
OVE - Ogrevanje
in hlajenje
19,0 25,2 26,4 27,3 24,4 25,4 26,3 27,3 28,0 28,7 29,4 30,1 30,8
OVE - Električna
energija
28,7 33,8 32,2 30,8
31,131,1
ocena
33,7 33,5 35,4 36,0 36,1 38,1 38,6 39,3
OVE - Promet 0,3 2,0 2,8 2,1 3,1 3,5 4,0 4,7 5,6 6,6 7,7 9,0 10,5
Delež OVE 16,1 19,1 19,7 18,9 18,7 19,5 20,1 21,2 21,8 22,4 23,6 24,3 25,3
Vir: AN OVE (2010).
v 2020 skoraj 40 % električne energije iz OVE
V 2014 ocena izvajanja AN OVE in razmislek o potrebnih spremembah za doseganje cilja 25% OVE
8. Oskrba z energijo iz OVE
8
0,0
0,2
0,4
0,6
0,8
1,0
1,2
1,4
1,6
1,8
2,0
2000 2005 2008 2010 2015 2020 2030
RabaOVE[miotoe]
Biomasa Hidroenergija Ostali obnovljivi viri
Vir: IJS CEU, 2011
9. Nove PV elektrarne v podporni shemi RS po letih
Vir: PV portal
Do 1.7.2013 je inštaliranih že čez 245 MW PV proizvodnih naprav, ki na letnem
nivoju lahko proizvedejo skoraj 270 GWh električne energije
– na nivoju 1/3 proizvedene električne energije iz HE na Spodnji Savi.
10. Fotovoltaika v podporni shemi OVE za proizvodnjo
električne energije
Vir: Borzen.
Povprečno slovensko gospodinjstvo plačuje na mesec že skoraj 2 EUR (1,9 EUR)
prispevka OVE samo za elektriko iz fotovoltaike.
13. V sprejemu nov energetski zakon EZ-1:
EZ-1 za vzdržnost podporne sheme
uvaja selektivno podporo proizvodnji električne
energije iz OVE;
prednost bo imela stroškovna učinkovita
proizvodnja ob spodbujanju različnih tehnologij
14. Predlog novega Energetskega
zakona, 2013
Nove določbe v EZ-1 dajejo Vladi RS pooblastilo, da odloča o predvideni rasti naložb v
proizvodne naprave OVE in SPTE za naslednja obdobja, glede na doseganje vmesnih ciljev iz
akcijskih načrtov za obnovljivo energijo in energetsko učinkovitost, ter da pri tem upošteva
možnosti za zviševanje prispevkov in razpoložljivost drugih virov za podporno shemo, ki jih
predvideva Energetski zakon.
Da se prepreči prehitra rast stroškov podporne sheme v prihodnosti, se znižujejo pragi moči
za proizvodne naprave, ki so upravičene do podpor z 125 MW na 10 MW z proizvodne
naprave na OVE, razen za veter, kjer je prag višji, ter z 200 MW na 20 MW za proizvodne
naprave SPTE. V obdobju 2009-2013 ni bila zgrajena nobena proizvodna naprava, ki bi po
moči presegala prag, ki bo določen s spremembo.
Zakon nalaga Agenciji za energijo, da vsako leto izvede javni poziv za projekte proizvodnih
naprav OVE in SPTE, ki želijo vstopiti v podporno shemo, pri čemer bo pri razvrščanju
projektov morala upoštevati pogoje, ki jih bo z določanjem obsega novih investicij in ob
upoštevanju sprejetih akcijskih načrtov za določeno obdobje določila Vlada.
Pomembne nove določbe v energetskem zakonu so tudi tiste, ki določajo še druge vire, ki jih
ima lahko na razpolago Vlada, da zagotavlja sredstva za izvajanje podporne sheme in s tem
zmanjša pritisk na končne odjemalce. Prav tako lahko Vlada zaradi skrbi za konkurenčnost
energetsko intenzivnega gospodarstva prerazporeja obremenitev s prispevkom med
odjemnimi skupinami, če to ni v nasprotju s pravili za državne pomoči.
15. Vstop v podporno shemo na podlagi EZ-1
1. Vlada bo ob sprejemu letne energetske bilance preverila izvajanje AN
OVE in določila načrt za izvajanje podporne sheme za tekoče leto; ter
določila vire sredstev za izvajanje tega načrta.
2. Na osnovi sklepa Vlade bo JARSE enkrat letno objavila javni poziv za
prijavo projektov OVE in SPTE ter opravila izbor.
3. Izbranim projektom bo izdan sklep o izbiri, ki bo investitorju po zaključku
naložbe dajal pravico, da vstopi v podporno shemo.
Podobne tehnologije si bodo lahko na izboru konkurirale, tako da
bodo ponudile nižje referenčne stroške proizvodnje električne
energije, kot so določeni v tarifnem delu uredb o podporah.
Formalno po EZ zahtevana prednost URE IN OVE. Treba zagotoviti tudi dejansko prednost.
Nihanje deleža OVE v električni energiji je predvsem posledica gospodarske krize, zaradi česar se je zmanjšala poraba električne energije v industriji za 21 %. V 2010 se je poraba električne energije zaradi gospodarskega okrevanja zopet povečala in to je vplivalo na zmanjšanje deleža OVE elektrike.