SlideShare uma empresa Scribd logo
1 de 98
Baixar para ler offline
VISOKA RENESANSA 1495 - 1520
ZNAČILNOSTI ,[object Object],[object Object],[object Object],[object Object]
ARHITEKTURA ,[object Object],[object Object]
DONATO BRAMANTE (1444-1514)
Donato Bramante , TEMPIETTO (tempeljček), 1502   TRIGLIFI IN METOPE Želja oživiti antiko Vestino svetišče v Tivoliju v Rimu
Mali tempelj - mala rotunda  TOSKANSKI STEBRI- obogateni dorski stebri  DORSKI ARHITRAV  s triglifi in metopami PRAVOKOTNA OKNA IN POLKROŽNE NIŠE OGRAJA KUPOLA LATERNA-SVETLOBNICA NIZKA PLOŠČAD (3 stopnice)
Mali tempelj na dvorišču samostana San Pietro in Montorio v Rimu, mala rotunda s kupolo na kraju križanja sv. Petra (spominska arhitektura) Premer je  4,5 m Ravnotežje svetlobe in senc (polnost  in praznina):  osvetljena in senčna mesta ustvarjajo stebri, pilastri, niše in okna
Tempietto predstavlja:   ,[object Object],[object Object],[object Object],[object Object]
Vatikan in cerkev sv. Petra   ,[object Object]
Študije tlorisov sv. Petra Michelangelo Maderna Bramante GRŠKI KRIŽ KUPOLA (zgled Panteon) STOLPI na krakih 4 ENAKA PROČELJA POENOSTAVITEV VIŠJA KUPOLA ENO PROČELJE POUDARIL OS  V - Z PODALJŠA ZAHODNI  KRAK VZDOLŽNA  ZASNOVA  CENTRALNA STAVBA
 
Michelangelo, kupola sv. Petra   - pritiske kupole je usmeril na zunanja rebra tamburja - zraste iz pilastrov na stičišču krakov in z  visokega tamburja  vzkipi v nebo
Michelangelo, kupola sv. Petra, projektirana 1558-1560
 
Gradnja cerkve sv. Petra: 1506-1626 Arhitekti: Bramante Michelangelo  Rafael Peruzzi Sangallo della Porta Maderna BERNINI – trg 1657-67
MICHELANGELO BUONARROTI – arhitekt Medičejska  kapeli pri cerkvi San Lorenzo v Firencah, 1519-34
Michelangelo Buonarroti, Medičejska kapela ob cerkvi San Lorenzo, Firence, Nagrobnik Giuliana in Lorenza Medici
Biblioteka Laurenziana pri cerkvi  San Lorenzo,  Firence ,[object Object],[object Object]
Biblioteka Laurenziana pri cerkvi  San Lorenzo,  Firence, STOPNIŠČE, 1524 Sleherna  prvina strukture  ali okrasja nasprotuje funkcionalnemu smislu Npr. okviri vrat pritiskajo navznoter in utesnjujejo ozek vhod, dvojni stebri ne nosijo ničesar, stopnišče se vsiplje navzdol kot lava   ODLIČNA NAPAČNOST = ČUDOVITO PRAVILNA MANIERIZEM
KAPITOLSKI TRG V RIMU
MICHELANGELO je napravil:  SVEČANO  STOPNIŠČE  IN NOV  PODSTAVEK  za kip Marka Avrelija,  preoblikoval fasadi   SENATORSKE IN KONSERVATORSKE PALAČE
Konjeniški spomenik Marka Avrelija
KIPARSTVO
ZNAČILNOSTI: ,[object Object],[object Object],[object Object],[object Object],[object Object]
MICHELANGELO BUONARROTI, 1475 - 1564
PIETA, cerkev Sv. Peter, Rim, marmor, 1497-99 ,[object Object],[object Object]
Mladostno delo
Michelangelo Buonarroti, Medičejska kapela, Firence, Nagrobnik Giuliana in Lorenza Medici
 
Michelangelo Buonarroti, Medičejska kapela, Firence, Nagrobnik Giuliana in Lorenza Medici
Giuliano de' Medici (detajl)  1526-33   Dan in  Noč
Lorenzo de' Medici (detail) 1524-31   Večer – Mrak  Jutro - Zora
Medičejska Marija, marmor
Nagrobnik  papeža Julija II. v cerkvi  S. Pietro in Vincoli (sv. Peter v verigah)
MOJZES, marmor, okr. 1515
Umirajoči suženj, 1513-16
SLIKARSTVO
ZNAČILNOSTI ,[object Object],[object Object]
LEONARDO DA VINCI (1452 – 1519) Rodil se je 15.4., leta 1452 v Anchianu pri Vinciju. Najprej je deloval v Firencah, nato se je 1482 preselil v Milano, kjer so nastala pomembna dela: Devica v votlini, Zadnja večerja in nikoli dokončan konjeniški spomenik Francesca Sforzze; Leta 1516 se je preselil v Francijo, v grad CLOUX pri Amboisu, kjer je 2.5.1519 tudi umrl.
LEONARDO DA VINCI (1452 – 1519) Slikar Kipar Arhitekt Izumitelj UNIVERZALNI UMETNIK IN IZUMITELJ (homo universale)
ANDREA VERROCCHIO,  Kristusov krst, 1472-1475, Uffizi, Firence Leonardo je naslikal glavo angela na levi strani in krajino za njim
Leonardo da Vinci, Oznanjenje, Uffizi, Firence Sliko je Leonardo ustvaril, ko je bil star dvajset let in  je njegovo prvo samostojno delo, lep primer učenja.
Ana Samotretja, okr. 1510, Louvre ,[object Object],[object Object],[object Object],[object Object],[object Object]
Marija v votlini Narodna galerija London Louvre, Pariz ,[object Object],[object Object],[object Object],[object Object],[object Object]
Zadnja večerja,  refektorij samostana Santa Maria delle Grazie, Milano, okr. 1495-98 ,[object Object],[object Object],[object Object]
Zadnja večerja,  Santa Maria delle Grazie, Milano, okr. 1495-98
[object Object],- Skladnost človeka z naravo Mona Lisa,  La Gioconda, 1503-06, Louvre, o,77x0,53 m “ Dober slikar mora predvsem naslikati dvoje, namreč  človeka in njegovo mišljenje. Prvo je lahko, drugo pa  težavno, ker je to treba izoblikovati skozi kretnje in  premike gibov”!   (Leonardo)
 
PORTRET Ghirlandaio, Giovanna Tornabuoni Dedek in vnuk
RAFAEL SANTI (1483 –1520) Lirične podobe (Marije in portreti) Lepota ženskega obraza Vključitev narave Alegorična zgodovinska freska “Atenska šola” – preoblečeni portreti – predstavniki antične modrosti
[object Object],[object Object],[object Object]
Lepa vrtnarica ,[object Object],[object Object],[object Object]
RAFAEL, Madona z liščkom, 1506,  Uffizi, Firence
RAFAEL, SIKSTINSKA MADONA, 1517, Galerija slik, Dresden ,[object Object],[object Object],[object Object]
RAFAEL, Marijina zaroka, 1504, Brera,  Milano To delo je primer zgodnejšega Rafaelovega ustvarjanja, primerjati jo moramo s PERUGINOVO sliko Predaja ključev. Tematsko in kompozicijsko sta si enaki, vendar je med njima razlika. Rafael je predstavil osrednji motiv Zaroke, ostale figure, ki obdajajo osrednji par se popolnoma stapljajo z ozadjem. Naslikan tlak vodi naše oko proti cerkvici v ozadju, ki nas spominja na Bramantejev TEMPIETTO, za njim se razprostira nežna pokrajina.
RAFAELOVE STANZE, 4 sobe v Vatikanski palači , poslikal s freskami  po naročili papeža Julija II., 1510-11  Parnas Atenska šola Knjižnična soba
La Disputa – razpravljanje,  soba papeškega sodišča Središče je rešnje telo in tako poudarja, da udeleženci prizora razpravljajo o evharistiji
Strop, 1511 FILOZOFIJA PRAVO TEOLOGIJA POEZIJA Personifikacije  4 znanosti
Atenska  šola, Stanza della Segnatura, Vatikan,  1509-1511
Atenska šola Platon (Timej) Aristotel (Etika) PREOBLEČENI PORTRETI V ZGODOVINSKE OSEBE Heraklit Michelangelo Avtoportret Leonardo da Vinci Evklid  Bramante
PLATON:  s prstom kaže proti nebu, v levici ima svoje delo Timej, ki je dialog o naravnih pojavih ARISTOTEL :  stari filozof z dlanjo, obrnjeno proti tlom, razlaga o človekovi odgovornosti, v levici ima delo Etika, knjigo o naravnih zakonih - Združitev modrosti in znanosti v zagreti razpravi -  Ideje antičnega znanja se v valovih širijo na levo in desno v skupino oseb, ki so nosilci velikih dosežkov -  Rafael je segel k Cicerovi misli, da so vse veščine, znanosti in kreposti, ki so povezane s kulturo, povezane tudi med seboj
Platon - Leonardo Aristotel Zaratustra Ptolomej Evklid - Bramante Diogenes Heraklit - Michelangelo Pitagora Anaksagora Alkibiad Aleksander Ksenon Sokrat Rafael Apolon Atena Zenon Epikur Averroes
Michelangelo kot filozof Heraklit - melanholik
METAFIZIČNI FILOZOFI ZNANSTVENIKI
Portret papeža Leona X. s kardinaloma (Giulio de Medici in Leone Rossi), Uffizi Posebnost: Leon sedi v naslonjaču v  tričetrtinskem obratu  ob arhitektonsko poudarjenem dodatku obeh stranskih oseb, ki sta kot dve kapeli ob osrednji apsidi ter v žarenju in privlačni sili rdečega pregrinjala na mizi
RAFAEL, La Donna Velata, 1516, Pitti, Firence Balthasare Castiglione, 1514, Louvre, Pariz
MICHELANGELO BUONARROTI  (1475-1564) Renesančni genij, rojen 6. marca 1475 v kraju Caprese. Bil je predvsem kipar, slikar tudi arhitekt in pesnik. V Firencah je na vrtu Medičejcev spoznaval in študiral kiparska dela antičnih mojstrov.
MICHELANGELO BUONAROTTI (1475 – 1564) Silovitost potez Nakopičena  napetost Mogočne figure Dramatičnost dogajanja Akti
Michelangelo, Avtoportret CAPRESE, ITALIJA
Sikstinska kapela v Vatikanu
Sikstinska kapela, Vatikan, 1508-12 in  1536-41
Strop v Sikstinski kapeli
Ločitev svetlobe od teme , detajl Stvarjenje sonca Stvarjenje Eve
Vesoljni potop
Poslednja sodba
Michelangelo, Sv. Družina – Tondo Doni, tabla,  okr. 1503-04, Uffizi Začetek manierizma v slikarstvu
Slogovne značilnosti ,[object Object],[object Object],[object Object],[object Object],[object Object],[object Object],[object Object],[object Object]
BENETKE ,[object Object],[object Object],[object Object],[object Object],[object Object],[object Object]
BENEŠKA RENESANSA SLIKARSTVO ,[object Object],[object Object],[object Object],[object Object],[object Object],[object Object],[object Object]
GIOVANNI  BELLINI   (okr. 1430-1516) ,[object Object],[object Object],[object Object],[object Object],[object Object],[object Object],G. Bellini, Triptih fratrov, tabla, 1488, S. Maria Gloriosa dei Frari, Benetke
Giovanni BELLINI, Triptih fratrov, tabla 1488, Benetke, Santa Maria Gloriosa dei Frari; ,[object Object],[object Object]
[object Object],GIOVANNI BELLINI Pala di San Zaccarija, 1505,  cerkev sv. Zaharija v Benetkah
Oltarna podba sv. Joba, ali Pala di San Giobbe, 1485-90, Benetke, Akademija,  Ikonografski motiv:   Sveti pogovor ali Sacra Conversazione Marija z Jezuščkom v istem prostoru s svetniki (nič več v posebnem okviru)
Dož Leonardo Loredan, 1501, Narodna galerija, London ,[object Object],[object Object],[object Object],Portret nam predstavlja beneškega doža, ki je republiko vodil v letih 1501-1521.
GIORGIONE  (1477-1510) znan pod imenom  GIORGIO BARBARELLI da CASTELFRANCO, umrl  mlad zaradi kuge ,[object Object],[object Object],[object Object]
GIORGIONE Nevihta ,  okr. 1506. Galerija akademija, Benetke ,[object Object],[object Object],[object Object],[object Object]
Trije filozofi, 1509, Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj ,[object Object],[object Object],[object Object]
Speča Venera, okr. 1510,  108,5 x 175 cm , Dresden
TIZIAN (1477-1576) TIZIAN VECELLIO ,[object Object],[object Object],[object Object],[object Object],[object Object],Portret Pavla III., 1546, NG Neapelj;
TIZIAN (1490-1576) Urbinska Venera, 1538, Uffizi
Marijino  vnebovzetje - Assunta, tabla, 1516-18, S. Maria Gloriosa dei Frari, Benetke
Papež Pavel III. z nečakoma, 1546, olje na platno Trojni portret Ekspresivnost Občutek nedokončanosti
Kronanje s trnjem, 1542, Louvre, Pariz ,[object Object],[object Object],[object Object],[object Object],[object Object],[object Object],[object Object]
Literatura in viri za slikovno gradivo Umetnostna zgodovina, predmetni izpitni katalog za splošno maturo 2007, RIC, 2005 Golob, Nataša: Umetnostna zgodovina, učbenik, DZS, 2003 Hollingsworth, Mary: Umetnost v zgodovini človeštva, DZS, !993 Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Modrijan, 1998 Slikovno  gradivo  s spletnih strani: http://www.wga.hu/ http://www.hp.uab.edu/image_archive/ http://www.greatbuildings.com/ http://www.casa-in-italia.com/arte/ http://www.thais.it/scultura/ http://www.arca.net/tourism/florence/museums.htm Slikovno gradivo Jasne Rojc
Ponovitev
Leonardo da Vinci, Oznanjenje
Botticelli, Poklon sv. Treh kraljev
Bellini, Pala dei Frari

Mais conteúdo relacionado

Mais procurados

Renesansa cela prirodni
Renesansa cela prirodniRenesansa cela prirodni
Renesansa cela prirodniMarina Chudov
 
Uvod v umetnostno zgodovino
Uvod v umetnostno zgodovinoUvod v umetnostno zgodovino
Uvod v umetnostno zgodovinoMamapanduri
 
Renesansa 1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za DijakeRenesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa 1. Letnik Za Dijakeguestf12c8aa5
 
Rimska umetnost I - arhitektura
Rimska umetnost I - arhitekturaRimska umetnost I - arhitektura
Rimska umetnost I - arhitekturaMamapanduri
 
Rana renesansa društveni smer
Rana renesansa društveni smerRana renesansa društveni smer
Rana renesansa društveni smerMarina Chudov
 
Renesansa - Sofija Nikolic
Renesansa - Sofija NikolicRenesansa - Sofija Nikolic
Renesansa - Sofija Nikolicsofijanikolic
 
Renesansa kiparstvo 2012. novo
Renesansa kiparstvo 2012. novoRenesansa kiparstvo 2012. novo
Renesansa kiparstvo 2012. novoClaudia Soldatic
 
82427697 umetnost-krita-i-mikene - prezentacija
82427697 umetnost-krita-i-mikene - prezentacija82427697 umetnost-krita-i-mikene - prezentacija
82427697 umetnost-krita-i-mikene - prezentacijaZoran Pavlov
 
Likovna kultura 54
Likovna kultura 54Likovna kultura 54
Likovna kultura 54aco bojic
 
82426797 umetnost-egipta
82426797 umetnost-egipta82426797 umetnost-egipta
82426797 umetnost-egiptaZoran Pavlov
 
Romanicki stil
Romanicki stil Romanicki stil
Romanicki stil art2you
 
Likovna kultura 50
Likovna kultura 50Likovna kultura 50
Likovna kultura 50aco bojic
 
Reneszánsz és manierizmus
Reneszánsz és manierizmus Reneszánsz és manierizmus
Reneszánsz és manierizmus KazasE
 

Mais procurados (20)

Romanika i gotika
Romanika i gotikaRomanika i gotika
Romanika i gotika
 
Renesansa cela prirodni
Renesansa cela prirodniRenesansa cela prirodni
Renesansa cela prirodni
 
Uvod v umetnostno zgodovino
Uvod v umetnostno zgodovinoUvod v umetnostno zgodovino
Uvod v umetnostno zgodovino
 
Srpski srednji vek
Srpski srednji vekSrpski srednji vek
Srpski srednji vek
 
Renesansa 1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za DijakeRenesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa 1. Letnik Za Dijake
 
Rimska umetnost I - arhitektura
Rimska umetnost I - arhitekturaRimska umetnost I - arhitektura
Rimska umetnost I - arhitektura
 
Rana renesansa društveni smer
Rana renesansa društveni smerRana renesansa društveni smer
Rana renesansa društveni smer
 
Renesansa - Sofija Nikolic
Renesansa - Sofija NikolicRenesansa - Sofija Nikolic
Renesansa - Sofija Nikolic
 
Renesansa kiparstvo 2012. novo
Renesansa kiparstvo 2012. novoRenesansa kiparstvo 2012. novo
Renesansa kiparstvo 2012. novo
 
82427697 umetnost-krita-i-mikene - prezentacija
82427697 umetnost-krita-i-mikene - prezentacija82427697 umetnost-krita-i-mikene - prezentacija
82427697 umetnost-krita-i-mikene - prezentacija
 
Likovna kultura 54
Likovna kultura 54Likovna kultura 54
Likovna kultura 54
 
82426797 umetnost-egipta
82426797 umetnost-egipta82426797 umetnost-egipta
82426797 umetnost-egipta
 
Romanika arhitektura
Romanika   arhitekturaRomanika   arhitektura
Romanika arhitektura
 
Ren.SLO
Ren.SLORen.SLO
Ren.SLO
 
Rim prirodni smer
Rim prirodni smerRim prirodni smer
Rim prirodni smer
 
Romanicki stil
Romanicki stil Romanicki stil
Romanicki stil
 
Postimpresionizam
PostimpresionizamPostimpresionizam
Postimpresionizam
 
Likovna kultura 50
Likovna kultura 50Likovna kultura 50
Likovna kultura 50
 
Barok u italiji
Barok u italijiBarok u italiji
Barok u italiji
 
Reneszánsz és manierizmus
Reneszánsz és manierizmus Reneszánsz és manierizmus
Reneszánsz és manierizmus
 

Destaque

Visoka Renesansa - Bramante
Visoka  Renesansa - BramanteVisoka  Renesansa - Bramante
Visoka Renesansa - BramanteMarina Ćorić
 
matura iz likovnog
matura iz likovnogmatura iz likovnog
matura iz likovnoganeeee
 
Grcija I - mitologija in arhajska umetnost
Grcija I - mitologija in arhajska umetnostGrcija I - mitologija in arhajska umetnost
Grcija I - mitologija in arhajska umetnostMamapanduri
 
Rimska umetnost II - kiparstvo
Rimska umetnost II - kiparstvoRimska umetnost II - kiparstvo
Rimska umetnost II - kiparstvoMamapanduri
 
Mark avrelij
Mark avrelijMark avrelij
Mark avrelijavrelij
 
The Sistine Chapel (La Cappella Sistina)
The Sistine Chapel (La Cappella Sistina)The Sistine Chapel (La Cappella Sistina)
The Sistine Chapel (La Cappella Sistina)Qannik Snow
 
Venecija - Visoka Renesansa
Venecija - Visoka RenesansaVenecija - Visoka Renesansa
Venecija - Visoka RenesansaMarina Ćorić
 
Znanost in kultura stare grčije
Znanost in kultura stare grčijeZnanost in kultura stare grčije
Znanost in kultura stare grčijesaraku55
 
Grcija II - klasicna umetnost
Grcija II - klasicna umetnostGrcija II - klasicna umetnost
Grcija II - klasicna umetnostMamapanduri
 
Srednjeveške stavbe
Srednjeveške stavbeSrednjeveške stavbe
Srednjeveške stavbeanita100
 
Podobe trnovske cerkve
Podobe trnovske cerkvePodobe trnovske cerkve
Podobe trnovske cerkveLancerSlo
 
Umetnost Egejskih kultur
Umetnost Egejskih kulturUmetnost Egejskih kultur
Umetnost Egejskih kulturMamapanduri
 

Destaque (20)

Visoka Renesansa - Bramante
Visoka  Renesansa - BramanteVisoka  Renesansa - Bramante
Visoka Renesansa - Bramante
 
Rimska umetnost
Rimska umetnostRimska umetnost
Rimska umetnost
 
matura iz likovnog
matura iz likovnogmatura iz likovnog
matura iz likovnog
 
Renesansa
RenesansaRenesansa
Renesansa
 
Grcija I - mitologija in arhajska umetnost
Grcija I - mitologija in arhajska umetnostGrcija I - mitologija in arhajska umetnost
Grcija I - mitologija in arhajska umetnost
 
Renesansakiparstvo
RenesansakiparstvoRenesansakiparstvo
Renesansakiparstvo
 
Elementi Likovne Analize
Elementi Likovne AnalizeElementi Likovne Analize
Elementi Likovne Analize
 
Rimska umetnost II - kiparstvo
Rimska umetnost II - kiparstvoRimska umetnost II - kiparstvo
Rimska umetnost II - kiparstvo
 
Analiza likovnog djela
Analiza likovnog djelaAnaliza likovnog djela
Analiza likovnog djela
 
Slo.got.
Slo.got.Slo.got.
Slo.got.
 
Mark avrelij
Mark avrelijMark avrelij
Mark avrelij
 
The Sistine Chapel (La Cappella Sistina)
The Sistine Chapel (La Cappella Sistina)The Sistine Chapel (La Cappella Sistina)
The Sistine Chapel (La Cappella Sistina)
 
Venecija - Visoka Renesansa
Venecija - Visoka RenesansaVenecija - Visoka Renesansa
Venecija - Visoka Renesansa
 
Michelangelo
MichelangeloMichelangelo
Michelangelo
 
Prazg.SLO
Prazg.SLOPrazg.SLO
Prazg.SLO
 
Znanost in kultura stare grčije
Znanost in kultura stare grčijeZnanost in kultura stare grčije
Znanost in kultura stare grčije
 
Grcija II - klasicna umetnost
Grcija II - klasicna umetnostGrcija II - klasicna umetnost
Grcija II - klasicna umetnost
 
Srednjeveške stavbe
Srednjeveške stavbeSrednjeveške stavbe
Srednjeveške stavbe
 
Podobe trnovske cerkve
Podobe trnovske cerkvePodobe trnovske cerkve
Podobe trnovske cerkve
 
Umetnost Egejskih kultur
Umetnost Egejskih kulturUmetnost Egejskih kultur
Umetnost Egejskih kultur
 

Visoka renesansa

  • 2.
  • 3.
  • 5. Donato Bramante , TEMPIETTO (tempeljček), 1502 TRIGLIFI IN METOPE Želja oživiti antiko Vestino svetišče v Tivoliju v Rimu
  • 6. Mali tempelj - mala rotunda TOSKANSKI STEBRI- obogateni dorski stebri DORSKI ARHITRAV s triglifi in metopami PRAVOKOTNA OKNA IN POLKROŽNE NIŠE OGRAJA KUPOLA LATERNA-SVETLOBNICA NIZKA PLOŠČAD (3 stopnice)
  • 7. Mali tempelj na dvorišču samostana San Pietro in Montorio v Rimu, mala rotunda s kupolo na kraju križanja sv. Petra (spominska arhitektura) Premer je 4,5 m Ravnotežje svetlobe in senc (polnost in praznina): osvetljena in senčna mesta ustvarjajo stebri, pilastri, niše in okna
  • 8.
  • 9.
  • 10. Študije tlorisov sv. Petra Michelangelo Maderna Bramante GRŠKI KRIŽ KUPOLA (zgled Panteon) STOLPI na krakih 4 ENAKA PROČELJA POENOSTAVITEV VIŠJA KUPOLA ENO PROČELJE POUDARIL OS V - Z PODALJŠA ZAHODNI KRAK VZDOLŽNA ZASNOVA CENTRALNA STAVBA
  • 11.  
  • 12. Michelangelo, kupola sv. Petra - pritiske kupole je usmeril na zunanja rebra tamburja - zraste iz pilastrov na stičišču krakov in z visokega tamburja vzkipi v nebo
  • 13. Michelangelo, kupola sv. Petra, projektirana 1558-1560
  • 14.  
  • 15. Gradnja cerkve sv. Petra: 1506-1626 Arhitekti: Bramante Michelangelo Rafael Peruzzi Sangallo della Porta Maderna BERNINI – trg 1657-67
  • 16. MICHELANGELO BUONARROTI – arhitekt Medičejska kapeli pri cerkvi San Lorenzo v Firencah, 1519-34
  • 17. Michelangelo Buonarroti, Medičejska kapela ob cerkvi San Lorenzo, Firence, Nagrobnik Giuliana in Lorenza Medici
  • 18.
  • 19. Biblioteka Laurenziana pri cerkvi San Lorenzo, Firence, STOPNIŠČE, 1524 Sleherna prvina strukture ali okrasja nasprotuje funkcionalnemu smislu Npr. okviri vrat pritiskajo navznoter in utesnjujejo ozek vhod, dvojni stebri ne nosijo ničesar, stopnišče se vsiplje navzdol kot lava ODLIČNA NAPAČNOST = ČUDOVITO PRAVILNA MANIERIZEM
  • 21. MICHELANGELO je napravil: SVEČANO STOPNIŠČE IN NOV PODSTAVEK za kip Marka Avrelija, preoblikoval fasadi SENATORSKE IN KONSERVATORSKE PALAČE
  • 24.
  • 26.
  • 28. Michelangelo Buonarroti, Medičejska kapela, Firence, Nagrobnik Giuliana in Lorenza Medici
  • 29.  
  • 30. Michelangelo Buonarroti, Medičejska kapela, Firence, Nagrobnik Giuliana in Lorenza Medici
  • 31. Giuliano de' Medici (detajl) 1526-33 Dan in Noč
  • 32. Lorenzo de' Medici (detail) 1524-31 Večer – Mrak Jutro - Zora
  • 34. Nagrobnik papeža Julija II. v cerkvi S. Pietro in Vincoli (sv. Peter v verigah)
  • 38.
  • 39. LEONARDO DA VINCI (1452 – 1519) Rodil se je 15.4., leta 1452 v Anchianu pri Vinciju. Najprej je deloval v Firencah, nato se je 1482 preselil v Milano, kjer so nastala pomembna dela: Devica v votlini, Zadnja večerja in nikoli dokončan konjeniški spomenik Francesca Sforzze; Leta 1516 se je preselil v Francijo, v grad CLOUX pri Amboisu, kjer je 2.5.1519 tudi umrl.
  • 40. LEONARDO DA VINCI (1452 – 1519) Slikar Kipar Arhitekt Izumitelj UNIVERZALNI UMETNIK IN IZUMITELJ (homo universale)
  • 41. ANDREA VERROCCHIO, Kristusov krst, 1472-1475, Uffizi, Firence Leonardo je naslikal glavo angela na levi strani in krajino za njim
  • 42. Leonardo da Vinci, Oznanjenje, Uffizi, Firence Sliko je Leonardo ustvaril, ko je bil star dvajset let in je njegovo prvo samostojno delo, lep primer učenja.
  • 43.
  • 44.
  • 45.
  • 46. Zadnja večerja, Santa Maria delle Grazie, Milano, okr. 1495-98
  • 47.
  • 48.  
  • 49. PORTRET Ghirlandaio, Giovanna Tornabuoni Dedek in vnuk
  • 50. RAFAEL SANTI (1483 –1520) Lirične podobe (Marije in portreti) Lepota ženskega obraza Vključitev narave Alegorična zgodovinska freska “Atenska šola” – preoblečeni portreti – predstavniki antične modrosti
  • 51.
  • 52.
  • 53. RAFAEL, Madona z liščkom, 1506, Uffizi, Firence
  • 54.
  • 55. RAFAEL, Marijina zaroka, 1504, Brera, Milano To delo je primer zgodnejšega Rafaelovega ustvarjanja, primerjati jo moramo s PERUGINOVO sliko Predaja ključev. Tematsko in kompozicijsko sta si enaki, vendar je med njima razlika. Rafael je predstavil osrednji motiv Zaroke, ostale figure, ki obdajajo osrednji par se popolnoma stapljajo z ozadjem. Naslikan tlak vodi naše oko proti cerkvici v ozadju, ki nas spominja na Bramantejev TEMPIETTO, za njim se razprostira nežna pokrajina.
  • 56. RAFAELOVE STANZE, 4 sobe v Vatikanski palači , poslikal s freskami po naročili papeža Julija II., 1510-11 Parnas Atenska šola Knjižnična soba
  • 57. La Disputa – razpravljanje, soba papeškega sodišča Središče je rešnje telo in tako poudarja, da udeleženci prizora razpravljajo o evharistiji
  • 58. Strop, 1511 FILOZOFIJA PRAVO TEOLOGIJA POEZIJA Personifikacije 4 znanosti
  • 59. Atenska šola, Stanza della Segnatura, Vatikan, 1509-1511
  • 60. Atenska šola Platon (Timej) Aristotel (Etika) PREOBLEČENI PORTRETI V ZGODOVINSKE OSEBE Heraklit Michelangelo Avtoportret Leonardo da Vinci Evklid Bramante
  • 61. PLATON: s prstom kaže proti nebu, v levici ima svoje delo Timej, ki je dialog o naravnih pojavih ARISTOTEL : stari filozof z dlanjo, obrnjeno proti tlom, razlaga o človekovi odgovornosti, v levici ima delo Etika, knjigo o naravnih zakonih - Združitev modrosti in znanosti v zagreti razpravi - Ideje antičnega znanja se v valovih širijo na levo in desno v skupino oseb, ki so nosilci velikih dosežkov - Rafael je segel k Cicerovi misli, da so vse veščine, znanosti in kreposti, ki so povezane s kulturo, povezane tudi med seboj
  • 62. Platon - Leonardo Aristotel Zaratustra Ptolomej Evklid - Bramante Diogenes Heraklit - Michelangelo Pitagora Anaksagora Alkibiad Aleksander Ksenon Sokrat Rafael Apolon Atena Zenon Epikur Averroes
  • 63. Michelangelo kot filozof Heraklit - melanholik
  • 65. Portret papeža Leona X. s kardinaloma (Giulio de Medici in Leone Rossi), Uffizi Posebnost: Leon sedi v naslonjaču v tričetrtinskem obratu ob arhitektonsko poudarjenem dodatku obeh stranskih oseb, ki sta kot dve kapeli ob osrednji apsidi ter v žarenju in privlačni sili rdečega pregrinjala na mizi
  • 66. RAFAEL, La Donna Velata, 1516, Pitti, Firence Balthasare Castiglione, 1514, Louvre, Pariz
  • 67. MICHELANGELO BUONARROTI (1475-1564) Renesančni genij, rojen 6. marca 1475 v kraju Caprese. Bil je predvsem kipar, slikar tudi arhitekt in pesnik. V Firencah je na vrtu Medičejcev spoznaval in študiral kiparska dela antičnih mojstrov.
  • 68. MICHELANGELO BUONAROTTI (1475 – 1564) Silovitost potez Nakopičena napetost Mogočne figure Dramatičnost dogajanja Akti
  • 71. Sikstinska kapela, Vatikan, 1508-12 in 1536-41
  • 73. Ločitev svetlobe od teme , detajl Stvarjenje sonca Stvarjenje Eve
  • 76. Michelangelo, Sv. Družina – Tondo Doni, tabla, okr. 1503-04, Uffizi Začetek manierizma v slikarstvu
  • 77.
  • 78.
  • 79.
  • 80.
  • 81.
  • 82.
  • 83. Oltarna podba sv. Joba, ali Pala di San Giobbe, 1485-90, Benetke, Akademija, Ikonografski motiv: Sveti pogovor ali Sacra Conversazione Marija z Jezuščkom v istem prostoru s svetniki (nič več v posebnem okviru)
  • 84.
  • 85.
  • 86.
  • 87.
  • 88. Speča Venera, okr. 1510, 108,5 x 175 cm , Dresden
  • 89.
  • 90. TIZIAN (1490-1576) Urbinska Venera, 1538, Uffizi
  • 91. Marijino vnebovzetje - Assunta, tabla, 1516-18, S. Maria Gloriosa dei Frari, Benetke
  • 92. Papež Pavel III. z nečakoma, 1546, olje na platno Trojni portret Ekspresivnost Občutek nedokončanosti
  • 93.
  • 94. Literatura in viri za slikovno gradivo Umetnostna zgodovina, predmetni izpitni katalog za splošno maturo 2007, RIC, 2005 Golob, Nataša: Umetnostna zgodovina, učbenik, DZS, 2003 Hollingsworth, Mary: Umetnost v zgodovini človeštva, DZS, !993 Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Modrijan, 1998 Slikovno gradivo s spletnih strani: http://www.wga.hu/ http://www.hp.uab.edu/image_archive/ http://www.greatbuildings.com/ http://www.casa-in-italia.com/arte/ http://www.thais.it/scultura/ http://www.arca.net/tourism/florence/museums.htm Slikovno gradivo Jasne Rojc
  • 96. Leonardo da Vinci, Oznanjenje
  • 97. Botticelli, Poklon sv. Treh kraljev