1. 15. –16. stoletje
Ponovno rojstvo
antične umetnosti

2. RAZUMSKO DOJEMANJE SVETA
1453 – Turki osvojijo 1492 – Kolumb
Carigrad pristane v San
Salvadorju
1517 - Luter izobesi teze za
reformo cerkve v Wittenbergu

3. 1. ZGODNJA RENESANSA (1420-1500)
2. VISOKA RENESANSA (1500-1515)
3. POZNA RENESANSA – MANIERIZEM (1525-1600)
HUMANIZEM
RENESANSA (rinascimento – Človek je merilo
ponovno rojstvo) - zanimanje za vsega in ne več
antiko in prenos antičnih idej in Bog
pogledov na človeka v tedanje
ţivljenje.
Zanimanje za odkrivanje starodavnih znanj in
soočenje le-teh s sodobnimi znanstvenimi odkritji

4. Pozornost velja
človeku in naravi
HARMONIJA
IN RAZMERJE
Simbol
vesolja Simbol
zemlje
Človek povezuje
Leonardova skica k Vitruvijevemu prevodu večno in tuzemsko
“Deset knjig o arhitekturi”

5. Pozornost velja ČLOVEKU, POSAMEZNIKU IN
NARAVI
PREPOROD USTVARJALNE MISLI IN ZNANJA:
RAZVOJ ZNANOSTI (astronomija, fizika, medicina,
matematika, humanistične vede, iznajdba tiska)
SPREMEMBA ODNOSA DO PRETEKLOSTI
(razumska razčlenitev minulih dogodkov in
upoštevanje arheoloških spoznanj)
Izoblikuje se zavest o povezanosti umetnosti
tega časa s prejšnjimi obdobji
Umetnost je bila sredstvo, da bi človek zorel
v razgledano, etično ter odgovorno osebnost.

6. DANTE MACHIAVELLI
PETRARCA MORE
BOCCACCIO
SHAKESPEARE
CERVANTES DI LASSO, GALLUS
Umetnik postane ena
od osrednjih
osebnosti v druţbi
Iznajdba tiska in
pomen tiskane knjige

7. Umetniki se posvečajo:
- Portretu
- Anatomiji
- Pozornemu obravnavanju
okolja

8. Začetki v Italiji:
A) RAZVOJ MEŠČANSTVA (trgovina, bančništvo,
razvoj univerze)
B) Moč mestnih drţav z bojem za prevlado
plemiških rodbin – Medici, Strozzi (Firence),
Gonzaga (Mantova), Este (Ferrara), Malatesta
(Rimini, Sforza (Milano) Montefeltro (Urbino)
C) Papeška država želi ustvariti svoj ugled
UMETNOSTNI MECENI

9. ZGODNJA RENESANSA
quattrocento (15. stoletje)
Iskanje zakonitosti v umetnosti, ki so tesno povezane
z zakonitostmi v naravi
Novosti v oblikovanju človeške figure
Naturalizem
Renesančni estetski kanon (upodobitev človeka –akt)
Simetrične kompozicijske sheme
Razvoj perspektive
Oblikovanje slikarskega prostora
Ikonografski motivi: krščanski, mitološki, portret, akt,
sacra conversazione

10. ARHITEKTURA
Arhitekti proučujejo:
 grško-rimsko arhitekturo
 razmerje zlatega reza in skladnosti med
geometrijskimi liki
načelo simetrije in središčne kompozicije
Nov estetski kanon: uravnoteţenost,
harmonični proporci, preglednost, preprostost,
zmerna uporaba dekoracije, čiste oblike
Arhitekti: Filippo Brunelleschi, Leon Battista
Alberti, Michelozzo di Bartolomeo

11. Primerjava: gotika - renesansa

12. Filipppo Bruneleschi, cerkev San Lorenzo, Firence, 1421-30

13. - arkade, raven strop, jasni prostor
- poudarjen občutek za simetrijo
- izpeljava iz kvadratne osnove kriţnega
kvadrata
- miren ritem arkad na vitkih stebrih
- celoten prostor vidimo od vhoda
- kapiteli, baze, robovi arkad sledijo antiki
Brunelleschi, San
Lorenzo, okr. 1420

14. Filippo Brunelleschi, kupola florentinske stolnice, dogr.1436
- 8 zunanjih reber na
osmerokotni bobnici
(tamburju)
- dvojna lupina
- obuja spomin na
Panteon

15. Brunelleschi, Kapela Pazzi ob cerkvi Santa Croce v Firencah
Centralna
stavba

16. Ideja o enovitih sorazmerjih,
ki so skupni vsem stavbam
(enotni modul)
Kapela
Pazzi

17. Leone Batista ALBERTI,
cerkev sv. Andreja v
Mantovi, 1470
Pročelje v obliki slavoloka,
trikotni zaključek
Banjasto obokano ladjo
zdruţi s kupolo

18. Leone Batista ALBERTI, Malatesto svetišče
Preoblikovana
v Riminiju, 1453-1468 gotska cerkev v
nagrobni spomenik
Antične oblike:
slavolok, korintski
kapiteli, medaljoni,
trikotno čelo,
pilastri

19. ALBERTI, palača Ruccellai v
Urbano okolje zgradbo Firencah
utesni
Ulično pročelje- zaprta
oblikovno zadrţana površina
Kamniti kvadri
Uravnoteţenost med
navpičnimi prvinami (pilastri)
in vodoravnimi (zidec, okna,
kvadri)
Polkroţni loki nad okni
blaţijo napetost med
navpičnimi in vodoravnimi
linijami
Enakomeren ritem
Simetričnost
Dvorišče

20. Michelozzo di Bartolomeo, palača Medici-Riccardi,
1444-1460, Firence
•Dvorišče: lahkotno, z
arkadami, okrašeno

21. Filippo Brunelleschi,Palača Pitti, Firence

22. Filippo Brunlleschi, Ospedale degli Innocenti-najdenišnica v
Firencah

23. KIPARSTVO
Cilj kiparjev:
Doseči antične mojstre
Zvesto posnemati naravo PROSTOSTOJEČI
KIPI GOLIH TELES
KONJENIŠKI
SPOMENIK NAGROBNIK
PORTRET
Kiparji: Lorenzo GHIBERTI, DONATELLO
in Andrea del VERROCCHIO

24. Lorenzo Ghiberti,
natečajni relief za
severna vrata
krstilnice v
Firencah,
Ţrtvovanje Izaka
Brunelleschi

25. Lorenzo Ghiberti –
mojster bronastega
reliefa
Severna vrata baptisterija
v Firencah
Geometrični deteljičasti
okvir

26. Baptisterij, Firence: Vrata
paradiţa – vzhodna vrata,
1425-
 Poskusi s perspektivo v
plitkem reliefu
Zgodba je zapisana v
postavitvi in gibanju ljudi
Harmonija med ljudmi in
naravo, vznemirjenostjo in
spokojnostjo

28. Joţefova
zgodba
Skladnost
arhitekture s
prizorom
Pravilna
postavitev ljudi
v prostoru
(relief)

29. Donatello, Prerok
Habakuk (Zuccone-
plešec)

30. David, kralj Izraela, ok.1000 pr.n.št., je
znan po junaških dejanjih. Spopadel se
je tudi z velikanom Goljatom. V
neenakem dvoboju ga je ubil s kamnom
iz prače. To je pomenilo poraz Filistejcev,
ki so zatirali nekatera izraelska ljudstva.
Ta dvoboj simbolizira tudi boj Firenc
proti mogočnim Viscontijem, milanskim
vojvodom. Lovorov venec zmage, ki leţi
pod Davidovimi nogami, spominja, da so
Firence zavrnile mirovni sporazum iz leta
1392, ki jim ga je vsilil nevarni tekmec.
Donatello, David

31. Mlad pobič
Milina, eleganca
S linija - kontrapost
Zmagoslavni junak je
povesil pogled in videti je,
kot da se ne zaveda
razseţnosti svojega dejanja.
Skrivnosten nasmeh.
David, prvi bronast akt po antiki v naravni velikosti (1,65 m)

32. Zgodnja renesansa
David
Donatello, bron, okr. 1450, 158 cm, Verrocchio, 1472-75, bron, Firenze, Bargello

33. Prvi renesančni
konjeniški kip
Donatello, Gattamelata,
1447-50, bron, Padova

34. Močan in
vitalen – zgled
za barok
Verrocchio,
Bartolomeo
Colleone,
bron, 1480,
Benetke

35. KIPARSTVO RENESANSE
• Kiparji iščejo nove ideje v zapuščini antične
umetnosti
• Renesančni lepotni ideal (golo telo)
• Simboli moči
• Realistične upodobitve (čustva in razgibanost)
• Portreti
• Vrnitev prostostoječega konjeniškega
spomenika

36. SLIKARSTVO
(raziskovalno)
Zgled so kiparska antična dela – osebe naslikane s
kiparskim pojmovanjem telesa, portretno opredeljene
Študij upodobitve: perspektive (linearna perspektiva),
narave, osvetlitve, telesnosti oseb in detajlov
Naboţno in posvetno slikarstvo
Intelektualno slikarstvo kot vpliv neoplatonistične
filozofije na dvoru Medičejcev
Freske, tabelno slikarstvo, olje, grafika

37. Masaccio, 1401 - 1428/9?
Naslikal Vasari

38. Freske v Sta.Maria del Carmine, Firence, Masaccio

39. Masaccio, freske v Sta Maria del Carmine, Firence, 1427

42. Pogled in
perspektiva

43. Masaccio, Davčni novčič, 1427, Firence, Sta Maria del Carmine
*Novo pojmovanje prostora: linearna perspektiva,
naravno okolje (arhitektura, pokrajina)
* Prepričljiva telesnost oseb in njihovega gibanja v prostoru
(realizem)
*Portretna opredeljivost oseb
*Modeliranje teles s svetlobo - plastičnost

44. Linearna perspektiva
preračunana na pogled gledalca
Masaccio, sv. Trojica, freska v cerkvi
Sta Maria Novella, v Firencah, 1426-28

45. Masaccio: Kapela
Brancacci, Izgon iz raja,
freska, 1426-27

46. Paolo UCCELLO (1397-1475), Bitka pri San Romanu, Uffizi,
Florentinska zmaga nad Sieno 1432. leta, naslikana po
naročilu Medičejcev na treh tablah, ki so krasile sobo v
njihovi palači

47. Niccolò Mauruzi da Tolentino v bitki pri San Romanu,
Zanimanje za zgodovino (humanistična tema)
Nova pravila perspektive (sulice, konji, vojaki), nove barve, gibi in drţe
ljudi in ţivali so namenoma kontrastni – dramatični.

48. PIERO DELLA FRANCESCA
okr. 1415/20 - 1492
Ustvarjal na dvoru
Federiga de
Montefeltre v Urbinu

49. PIERO della FRANCESCA, Legenda sv. kriţa, prezbiterij c.
sv. Frančiška v Arezzu, okr. 1486
Harmonični
red, brez
nepotrebnih
predmetov in
dejanj
Osebe so
portretne
Ustvarjal na
dvoru
Federiga de
Montefeltre v
Urbinu

50. Bičanje, ok. 1445, Urbino, Narodna galerija

51. Battista Sforza in Federico da Montefeltro iz Urbina, 1465-66, Uffizi,

52. ANDREA MANTEGNA (1431-1506)
Dvorni slikar Lodovica Gonzage iz Mantove

53. Mantegna
Pieta, 1470,
Brera,
Milano
Študij perspektive človeškega telesa, portetni realizem

54. Andrea Mantega, Camera degli Sposi-Sobana
mladoporočencev, Dvorna palača v Mantovi, 1471-74

55. Na stropu so štukaturni tondi portretov rimskih
cesarjev, na stenah prizori iz ţivljenja druţine Gonzaga

56. Andrea MANTEGNA, Dvor Gonzage v Mantovi, 1465-1474
Portretni realizem, študij perspektive, začetek
iluzionističnega slikarstva

58. Strop imenovan okulus,
1471-74
freska, premer 270 cm
Camera degli Sposi,
Vojvodska palača v
Mantovi,
Balustrada z
ţenskami in putti
Začetki
iluzionističnega
slikarstva (skrajšava)

59. Sandro BOTTICELLI
(1455-1510)

60. Botticelli, Venerino rojstvo, okr. 1480. Uffizi, Firence
Poveličevanje gracioznosti, elegance, lahkotnosti,
ţenski ideal lepote

61. ALEGORIJA POMLAD
POŢELENJE LEPOTA
ČISTOST

62. SIMBOL, ATRIBUT, POOSEBITEV
Sandro Botticelli, Pomlad

63. Atena in Kentaver
Neoplatonist na
Medicejskem dvoru
Perspektiva ga ne zanima
Čiste linije
Ozračje je čisto, tančice
prosojne, obrazi idealizirani

64. Literatura in viri za slikovno gradivo
Umetnostna zgodovina, predmetni izpitni katalog za splošno maturo 2007,
RIC, 2005
Golob, Nataša: Umetnostna zgodovina, učbenik, DZS, 2003
Hollingsworth, Mary: Umetnost v zgodovini človeštva, DZS, !993
Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Modrijan, 1998
Slikovno gradivo s spletnih strani
http://www.wga.hu/
http://www.hp.uab.edu/image_archive/
http://www.greatbuildings.com/
http://www.casteland.com/indexuk.htm
http://www.casa-in-italia.com/arte/
http://www.thais.it/scultura/
http://www.arca.net/tourism/florence/museums.htm